Tamburin

Hmm... kaj pa vem... zelo malo menjujem svoje okolje - vsaj zadnje čase (zadnja leta). Razmišljam, če sem res pompozna, glede na to, da sem Levinja... Ma ja, v bistvu, ko stopim sama n.pr. v kak lokal (ko grem med odmorom sama na kafe), kjer so vedno drugi ljudje, vstopim počasi, nikogar ne pogledam v oči, ampak dovolim, da drugi mene gledajo , potem pa počasi izberem kak časopis, ki ga imajo na koncu šanka, da lahko gostje tam berejo, in šele nato naročim kapučin in se usedem nekam v kot ali kjer je pač prostor. Ali je tudi to lahko pompoznost? Drugače pa živim bolj v svojem svetu, tako da me okolje kaj dosti ne tangira, zato nimam potrebe po nekem prilagajanju. Pustim okolju, da je tako kot je, in ne dovolim, da bi kdo mene spreminjal (kar se ljudi tiče). Kar pa se samega prostora tiče, pa se počutim skoraj povsod O.K., ker ne pustim, da bi kaj vplivalo name. Na primer temačen in zaprt prostor mi sicer ni po godu, vendar znam tudi v takem prostoru spiti kafe in se drugič spet vrniti tja na kafe. Nekako sprejmem, da je tam pač temno in zaprto, ampak zaradi tega se še ne pustim motiti - ne pustim, da bi to zmotilo moj notranji svet. Ko pa sem se selila ali zamenjala delavnico, pa sem si prostor najprej uredila tako, da je meni ustrezal (kolikor se je dalo), potem pa sem rabila mogoče še kak mesec, da sem ta prostor sprejela za svojega in se počutim v njem doma.

Pilot, ne pravim, da je neka dieta fenomenalna za vse po vrsti. Povedala (oz. napisala) sem samo svojo izkušnjo - za druge pa seveda ne morem govoriti. Poznam ljudi, ki so shujšali na zame zelo nemogoče načine (n.pr. točno določanje obrokov, tehtanje hrane... itd.), vendar ONI so shujšali in to je NJIHOVA izkušnja. Marsa pravi, da je shujšala z luninim postom. Tudi jaz sem to probala, vendar se pri meni to ni obneslo, ker to ni zame - nisem sposobna biti 24 ur brez hrane. Mi je ratalo mogoče 2x ali 3x zdržati ves dan brez hrane, več pa :o|o: no go. Za to dieto z nekombiniranjem živil pa sem slišala od moje sestre (pri njej se vsa familja več al manj tako prehranjuje in so vsi suhi - nekateri celo preveč za moj okus). Ona mi je tole tako razložila (bom napisala bolj laično, ker se nekaterih izrazov in podrobnosti ne spomnim): Da lahko želodec prebavi določeno vrsto hrane, se v njem ustvarijo kisline (ali ne vem kakšne tekočine), ki pomagajo razkrojiti to vrsto hrane, ki smo jo zaužili. Če pa pojemo različne vrste hrane hkrati, se v želodcu ne morejo ustvariti različne kisline hkrati, zato vse to skupaj težje prebavljamo in težje presnavljamo. Tudi različno sadje naj se ne bi jedlo hkrati, ampak kislo skupaj in bolj sladko skupaj. Ne gre pa tukaj za izključno kislo ali izključno sladko, saj vemo, da je marsikatero sadje oboje - kislo in sladko (n.pr. jabolka). Gre za to, da se bolj kislo jabolko lahko kombinira s pomarančo, bolj sladko jabolko pa z banano. Enako je z beljakovinami in OH: hrenovke (mleko, jajca, meso...) imajo res oboje v sebi, ampak se jih vseeno prišteva bolj k beljakovinski prehrani, ker prevladujejo beljakovine. Če pa jih pojemo s kruhom (OH), jih že kombiniramo z drugo vrsto hrane in želodec to težje prebavi... Pilot, ni treba poskusiti. Če pa želiš, lahko samo en dan za malico poješ pol štruce kruha brez nobenih dodatkov, drugi dan pa pojej sendvič s 1/4 štruce kruha in salamo, sirom, kislo kumarco in še čim, pa povej, če si opazil kako razliko pri prebavljanju (občutki v želodcu). Svojih slik iz preteklosti pa na žalost nimam v PC-ju. Ampak ko najdem kak skener, jih poskeniram in objavim. Se pa imam iz tistega obdobja (ko sem z omenjenim načinom prehranjevanja in aerobiko lepo shujšala po 1. porodu) posneto na eni VHS kaseti. Na posnetku sem si sicer všeč, vendar me motijo preveč mišičaste noge - pri vsakem koraku so mi stopile ven vse mišice na nogah! :xx!: za moj okus! Ampak to je pa naredila aerobika. Pa še nekaj glede količine hrane: Jaz zelo rada jem in uživam v hrani. Ta užitek pa ne prihaja iz polnega želodca, ampak iz okusa hrane. Uživam ob različnih okusih in ob kombiniranju okusov. Če me postaviš pred bogato obloženo mizo z miljon različnimi stvarmi, bom poskusila čisto vse. Nisem "sita" (v glavi!), dokler ne okusim vsega. Ko pa sem si zadala, da bom v enem obroku jedla samo eno vrsto hrane, sem prenehala z obrokom, ko sem bila sita tega okusa - in takrat sem bila dejansko sita tudi v želodcu. V bistvu sem nekako "prelisičila" ali bolje rečeno "zignorirala" moj um, ki bi si želel še kako drugo vrsto hrane zraven. Če sem se odločila, da bom jedla čokolado, sem jo tudi jedla. Vendar več kot par koščkov mi niti ni pasala, ker me je že par koščkov nasitilo. Bi pa lahko pojedla še kak zrezek (za zrezek namreč še nisem bila sita - oz. moj um še ni bil sit za zrezek), vendar ga nisem, ker sem se odločila, da bom jedla samo čokolado. Kar se pijače tiče pa pri moji sestri popijejo 15 minut pred vsakim obrokom kozarec vode (da želodec ne rabi srkat vode iz telesa, da proizvede tekočine za prebavljanje), med in po obroku pa ne pijejo ničesar, ker pijača po obroku razredči nastale prebavne tekočine (kisline) in jih tako naredi manj učinkovite. Upam, da sem ti zdaj tole malo bolj objasnila. Nikakor pa nočem, da mi verjameš in slediš mojemu prepričanju. Raje si ustvari kakršnokoli lastno prepričanje na podlagi kakršnihkoli lastnih izkušenj - kot pač tebi ustreza. Ko boš potreboval shujševalno izkušnjo, si boš že našel tako, ki bo tebi primerna. Če pa ti je odveč prebirati tuje izkušnje, jih pač ne beri. "Vsak po svoje," je rekel tisti, ki je kravo s svedrom odiral.

Ma sej je ful dobrih tipov okol nas, sam kaj, ko imajo eno napako: so že zasedeni! :o|o:

Piciko, Lili, Beli Mag, Prvi, LNF in vsi kadarkoli in kakorkoli tukaj prisotni: VSE NAJBOLJŠE!!!

Tudi jaz ne vem, za kakšno 90-dnevno dieto gre... Ampak če je to to, da se ne kombinira beljakovin in ogljikovih hidratov, potem lahko iz lastnih izkušenj povem, da je ! Jaz sem se (pred leti) držala samo tega, da nisem kombinirala različnih vrst živil, nisem pa se časovno omejevala (90 dni pa to...). Tudi količin hrane nisem nič omejeva, ampak sem pojedla, kolikor mi je pasalo - vendar samo eno vrsto hrane v enem obroku (n.pr. samo skuhan in nezabeljen krompir, ali samo nekaj hrenovk, ali samo testenine z zelenjavo...). Zelenjavo sem kombinirala z vsem, samo beljakovine in OH sem ločevala... Pa veliko vode pila, zjutraj pa namesto kave naravni pomarančni sok, da me je zbudil, in 2x na teden aerobika. Drugače pa nikoli nobene lakote in nobenega časovnega načrtovanja - omejevanja. Rezultati: v 6-8 mesecih 13kg manj. Joj, kje so tisti časi! Druga nosečnost mi je potem spet pustila nekaj kg, ki niso moji!!! Moram spet začeti s tem. A kaj, ko je tako težko začeti... Saj potem, ko enkrat začneš, ni težko. Samo v glavi je treba narediti preklop in spremeniti način prehranjevanja.

Vsem "Smolčkom" - rojenim na današnji dan:

Uf, mene pa zdaj ornk zdrmal film "Druga najlepša stvar" (na TVS 1). Na koncu sem se šla v kopalnico zjokat, da me tamau ni gledal... Sem mislila, da sem ene stvari že prebolela, prežvečila in izpljunila, zdaj pa sem spoznala, da sem jih samo potlačila nekam v sebe. Tale film pa mi jih je zdaj naplavil na površje in...

Aha! Hvala za tale namig!

Predlog za izvršbo sem vložila že enkrat lani, a je seveda neuspešna, ker nima nobenega računa na banki (nobenih prilivov) in niti nobenih premičnin za rubež. Hvala za vsa pojasnila! Zdaj mi je vsaj malo bolj jasno, kako te stvari potekajo, in se moram en dan odpravit na tožilstvo... Če me bo še kaj zanimalo, bom kar tukaj spet vprašala. Fino, da imamo to temo! LP

Dobra ideja!

El Nino, kaj so pa pol na faksu delali, če ne znajo pomagati? Ko govorijo o svojih plačah, poudarjajo, kako je njihovo delo odgovorno, pa kolk so izobraženi, pa ne vem še kaj... Ko pa je treba pokazat rezultate dela, pa: "ne vemo", "ne zmoremo"... Ja pol pa naj grejo kaj drugega delat, če niso za to, kar delajo! Saj ne rečem, da so vsi za skritizirat. Tudi ne rečem, da bi morali delati čudeže. Verjamem, da v nekaterih primerih bolniku ni pomoči. Ampak velikokrat zdravniki (nekateri!) niso niti človeški do bolnika... :xx!: So pa tudi dobri zdravniki, ki delajo s srcem. Ni pa vse samo na zdravnikih. So tudi druge stvari v zdravstvu, ki včasih niso glih v redu. Mi je povedala ena prijatelca, da je peljala sina eno nedeljo v dežurstvo, ker ga je bolelo uho. Zdravnik ga ni mogel pregledat, ker na tisti napravi za pogledat v uho ni gorela lučka - spraznjena baterija! Nove baterije pa niso imeli... :o|o: Mislim... no koment! :xx!: Lahko bo kdo rekel: "Se zgodi." Za moje pojme se take stvari ne smejo zgoditi! Je preveč odgovorno, da si lahko privoščijo take banalne šlamparije!

Jaz pa včeraj na moji petki pokvarila hupo. :xx!: Me je ena baba tolk razpiz...., da sem tako pritisnila na hupo, da zdaj ne dela več... :o|o:

Mick, hvala za odgovor! Ja, resno sem se odločila, da bom podala tole ovadbo. Ampak se bojim, da bo težko dokazati, da dela "na črno". Niti ne vem točno, kje dela - on pravi, da "tam čez" (torej v Italiji), ampak mi nikoli ne pove, kje. Če pa bi ga vprašala, mi tudi ne bi povedal, saj ve, zakaj bi me to zanimalo. Dalo bi se ga dobiti edino na mejnem prehodu... Ampak, kaj naj pošljem detektiva za njim!? Halooo!? Še to me zanima: On že dolgo ni zaposlen in tudi ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Ali se to lahko smatra kot dokaz, da se izmika zaposlitvi? Sicer je zdrav (sposoben za delo) in nima nobenega razloga, da ne bi mogel delati. Pa tudi od nečesa živi... Samo za cigarete porabi toliko na mesec, kolikor bi moral dati mesečno preživnine za sina!

Mick, hojla! Imam eno prošnjo zate - upam, da ni prehuda in da ti ne bo vzela preveč časa. Menda je po novem neplačevanje preživnine kaznivo dejanje. Zanima me, kateri člen katerega zakona govori o tem. Mi lahko to, prosim, točno napišeš? Je ta zakon sploh že sprejet? Nekaj razmišljam, da bi šla ovadit mojega bivšega, ker mi grejo počasi njegovi izgovori že na živce. Ko naj bi prišel po otroka, pravi, da ne more, ker dela ("na črno" nekje v Italiji), ko pa ga vprašam za preživnino, pravi, da nima denarja, ker je brezposelen... Zadnjič je pri meni naročil tapetniške gumbe, ker nekomu preoblači sedežno garnituro ("na črno"). Gumbe sem mu naredila (oblekla v blago), mu izstavila račun in tudi potrdilo o plačilu je podpisal, ter mi plačal znesek 4.800sit za 32 gumbov. Zanima me, ali je ta račun in podpisano potrdilo zadosten dokaz, da se "na črno" ukvarja s tapetništvom in torej služi denar? (Doma nimajo kavča z 32-imi gumbi!) Pa še to: ali to ovadbo zoper njega podam na postaji policije? Bom morala potem še kaj hoditi po sodišču? Kakšna pa je zagrožena kazen za tak prekršek - izmikanje plačevanju preživnine? V naprej najlepša hvala za odgovor! Upam, da ti nisem preveč zatežila... LP

Ljubezen itak , ja! Pa tudi odgovornost. Pa sposobnost priznati lastne napake, šibkosti... brez obsojanja.

Danes sem slišala eno novo izjavo za v okvir! Sem srečala prijateljico, ki je s svojima hčerama sedela na klopci ob morju. Vse tri so zrle predse na zasidrane barke, ki jih je morje pozibavalo in golobi so jih obletavali... Pozdravim jih: "Ojla! Kaj pa ve tukaj?" Prijateljica pa odgovori: "GLEDAMO TRIDIMENZIONALNO TELEVIZIJO!"

Tinaaa, kje si? :o|o: OK, bom pa jaz... http://www.lunin.net/forum/index.php?act=S...6&hl=med+Čustvi

Hja, vidiš... ko smo bili v Yugi, sem bila severnjakinja; zdaj v Sloveniji sem južnjakinja; ko pa bomo v Evropi, bom vzhodnjakinja!

Upanje podobno je oblakom; eni mimo peljejo, iz drugih blagoslavlja dež.

Živi bili, pa vidjeli!

Tudi jaz se ne bojim vstopa v EU. V naši državi je res toliko neurejenih reči (oderuške obresti pri DURS-ih..., pa hranilnice brez zavarovanja, ki ljudem poberejo prihranke, potem pa grejo v stečaj in nikome ništa...). Mislim, da se take stvari v EU ne dogajajo.

Upajmo na najboljše, pripravljeni bodimo na najslabše!

Ja, ampak letos nisem nič šivala. Vso opremo je že imela tista moja prijatelca, ki me je tudi zvlekla ven. Edino hčerki sem naredila pelerino za čarovnico. Ostalo je že imela... Ma prejšnja leta sem več šivala otrokom, tako da imam zdaj doma jagodo za 2-3 letnega otroka, račko za 3-4 letnega otroka, pa mušketirja, Zvezdico Zaspanko, Peter Pana, princesko...

Pravgotovo je veliko zdravnikov in ostalega medicinskega osebja, vrednega vseh pohval. Jaz n.pr. lahko zelo pohvalim mojega zobozdravnika dr. Urana, ki se resnično vsakokrat potrudi, da naredi najbolje in čimmanj boleče zame. Pa tudi mojega ginekologa dr. Naumovskega, ki zelo skrbi za svoje pacientke. Če dlje časa nič ne pridem k njemu na pregled, me kar sam (oz. njegova sestra) pokliče po telefonu, da pridem na preventivni pregled brisa (za PAP al kako se že tistemu reče). Res, svaka jim čast! Je pa tudi veliko takih, ki bi jih človek najraje poslal kaj drugega delat. :xx!: En moj prijatelj ima ravno zdaj hude težave zaradi njihove šlamparije... Pa ne bom zdaj opisovala, kaj je bilo - predolga štorija... Samo en primer: v Ljubljani so mu tako povili poškodovano roko, da si je moral v avtu povoje dol vzet in se sam ponovno povit, ker mu je kri tekla po roki! Da ne govorim, kako so ga še pred tem zašuštrali v Izolski bolnici, ker so ga prepozno poslali na operacijo v Ljubljano! :o|o: Joj, da ne govorim o ginekologu in porodničarju Ravnikarju! Ena mamica po porodu ni imela takoj mleka (kar je tudi normalno, saj mleko dobiš šele 2-3 dni po porodu, ampak očitno to ona ni vedela) in mu je pri viziti potožila, da nima mleka. Omenjeni doktor ji je pregledal prsa in iztisnil malo mleka, potem pa ji zabrusil: "Kaj je to, vaše mleko ali moj urin!?" itd...

Jaz pa letos najprej nisem imela namena se šemit. Potem pa me prijatelca v petek zjutraj ob kavi malo podroca, in evo! V soboto zvečer sem šla z njo in še z eno prjatelco v maškare! Škoda, da nobena nima digitalca, da bi se pofotkale. So pa nas drugi zunaj ful fotkali, ker smo bile res dobro naštimane (klobuk, lasulja, bele rokavičke, frak, široke hlače z naramnicami...), ampak se nisem spomnila, da bi komu dala moj mejl in ga prosila, da mi pošlje slikco. :o|o: A ja, to moram povedati: moj naravno okrogel nos mi je tokrat zelo prav prišel! Samo v rdeče sem ga nabarvala, in je zgledalo, kot da imam žogico na nosu!