Tamburin

O, aakhut, dobro jutro!

Jaz pa danes že drugi dan zapovrstjo torteline! Ene dve leti se nisem niti spomnila na njih, čeprav so mi ful dobri, včeraj v trgovini pa so mi padli v uč, in kar trije paketi so šli z mano...

Borism, hvala! Ob nedeljah sem že dopoldne na LNF. Vstala pred kake pol ure , ko me je zbudila soseda, ker je prišla po stanje vodovodnega števca. Kmalu pride prjatelca na kofe (da ne pijem sama ), potem pa me čaka likanje, pospravljanje, pomivanje... za ves teden nazaj. :xx!: Vmes pa bom prišla še kaj na LNF! Imejte se vsi kar se da fajn!

Saj ne vem, če tole sodi ravno semle, ampak nekako... naj bo (da malo osvežim temo)... Kaj si mislite o temle tukaj ? Mogoče pa bi morala dati to v temo "Goljufati ali ne"...

Jaz pridem in mogoče še Bili prepričam, da gre zraven. Obe jeva, kar nam užitnega dajo (nisva vege)... No, za njo še ni 100%, da pride, ampak upam, da ne bo problema s količino hrane, saj za gostilničarja je najbrž pomembna okvirna cifra gostov. Potem pa bojo že pripravili za toliko, kolikor nas bo on the face of the place. A ne, contesa?

Pa še ene lepe lastnosti sem se spomnila (ne vem, če jo je že kdo omenil). To je sprejemanje - da sprejmeš drugačnost, da sprejmeš svoje izkušnje, da sprejmeš sebe takega kot si... Ker če sprejmeš, potem ne obsojaš, in lažje greš dalje. In ko ti je vse lahko (lahkotno), si tudi zdrav... (kaj ni enkrat Marsa omenjala zdravje kot pozitivno lastnost? )

Kako edini, kaj bi pa sam tam delal Saj lahko še kakšno-ega s sabo pripelješ.

Tudi pri meni vse bolj kaže, da pridem! Pa sirov burek tudi pride z mano! A se odpravlja še kdo s primorskega konca, da greva skupaj? V avtu poleg mene in bureka je placa še za 3! (Se hecam! Tudi za 4 je placa! Saj burek lahko dam tja, kjer je prostor za rezervno gumo... ) Contesa, super! (Si vmes postnila. ) Tudi jaz upam, da bo lepo vreme, ker nisem preveč za sedet notri... Imam raje kak sprehod...

Na sodišču ni več jeze. Dokler prideš do sodišča (ki tako počasi melje), te jeza že mine.

Jaz pa ne ocenim človeka že po prvem vtisu. Vedno mu dopuščam možnost, da pokaže še druge svoje plati. Včasih je nekdo zelo simpatičen, potem pa se izkaže, da je znotraj ves gnil. Ali pa obratno: navzven deluje brezvezen, znotraj pa se skrivajo mnoge njegove kvalitete. V glavnem nikoli nimam nekega zabetoniranega mišljenja, ampak uživam v odkrivanju vseh plasti. Konec koncev tudi ni vsak vedno enak. Ljudje se spreminjamo, rastemo... Menim, da naše lastnosti niso samo prirojene in ostanejo take za vse življenje, ampak se skozi oblikujemo. Najhuje je, če nam okolica ne dopušča, da pokažemo spremembe, oziroma jih noče videti. Včasih pa kdo deluje simpatičen, in potem misli, da je že osvojil svet, in se ne trudi naprej. Pri meni tudi tak ne pali. V bistvu mu stopi v glavo njegov "renome" in potem se tiste lepe lastnosti sprevržejo v slabe...

O, astra, hvala! Noben tle okoli mene mi ni znal točno povedati... Eni pravijo, da enkrat aprila, eni da 8. maja (po mojem so zamenjali z 8. marcem)... Hvala tudi vsem za modre misli! Upam, da bo še kaj...

Enako je rekel eni moji prijateljici, pa je potem 2x rodila čisto normalno. Seveda se pri rojevanju medenica malo razmakne, potem pa gre nazaj na mesto. Tako da si lahko kar brez skrbi, znova. A ja, tole - "vec moznosti za puncko, ce imas rednejse odnose in vec moznosti za fantka, ce so odnosi redkejsi"... V mojih dveh primerih (hči in sin) je bilo ravno obratno!

Neli, od kar sem na LNF, moram ves mesec šparat za telefon!

Težko je govoriti o Eni Najljubši lastnosti, ali o tem, katera je Najpomembnejša. Vse so pomembne - mogoče edino vsaka v drugi situaciji. Od prijateljev n.pr. pričakujem iskrenost, od sodelavcev doslednost... itd. Kar pa se tiče inteligence, mi je bolj pomembna čustvena inteligenca, kot kaka umska - logično razmišljanje. Čeprav je tudi slednja v nekaterih primerih zelo pomembna. Ja, smisel za humor pa je vedno dobrodošel - celo v najbolj resnih primerih!

Vse, kar narediš z ljubeznijo, narediš prav. Ne smeš pa pozabiti na ljubezen do sebe! Včasih želimo komu narediti neko uslugo samo zato, ker želimo njemu dobro, ...ker ga imamo radi. Ampak je treba paziti, da pri tem ne spregledamo sebe in da ne prevaramo, opeharimo sebe! Ko se tudi sam dobro počutiš, ker si nekomu nekaj dal, mu pomagal, nekaj naredil za njega..., si sigurno naredil prav. Če pa se počutiš izčrpanega, nesrečnega..., potem pa tukaj nekaj ni štimalo. Mogoče si naredil nekaj preko sebe (proti svoji volji), ali pa si pomagal osebi, ki tega ni bila vredna.

Ja, Marsa, dobro si poštekala situacijo. Sicer mu jaz res ne vsiljujem svojega "prav", ker vem, da bi bilo še slabše. Navadno v takih primerih mirno povem svoje, potem pa sem tiho. Saj drugače ni možno, ker je tudi on Lev - potem si lahko predstavljaš, kako je to, ko imata 2 Leva svoj "prav"... Je pa tudi sin Lev, tako da ne vem, kako bo, ko bo malo večji... Ja, včasih se mi sin malo smili, ko vidim, kakšne vzgoje je deležen pri očetu. Ampak dokler gre vseeno rad k njemu, tudi vem, da se imata rada in da so tudi pozitivne stvari. Saj je res, da ni čisto vse pri njemu slabo - ni bilo in še vedno ni. Samo včasih, ko izbruhne tisti njegov težek del karakterja ven, me malo vrže dol zaradi sina - jaz ga hvalabogu itak ne vidim, ker je 15km stran. Mah... - kot je rekel Piko: bo že šlo.

Ja, res ! Sem se tudi jaz veliko naučila tukaj! S tisto izvirnostjo je res tako, da je vprašljivo, če sploh rabijo takega človeka. Odvisno od delovnega mesta... Sigurno so na prvem mestu delovne izkušnje. Če bi jaz iskala nekoga, bi sigurno želela takega, ki že zna delati, da mi ga ne bi bilo treba učiti in še plačevati za njegovo učenje. Sva se pa s prijateljico malo pohecale in začele razmišljat, da bi n.pr. napisala: "Znam izdelovati tudi lutke za prebadanje. Če me ne sprejmete, se nikar ne čudite, če vas nobena bolnišnica ne bo rešila!" (Prijateljica je namreč ravno pisala prošnjo za delo v bolnišnici... )

Da ne odpiram nove teme, bom kar tukaj nadaljevala. Bliža se materinski dan (a ve kdo točno, kdaj je to? ...menda enkrat aprila ali maja) in bi rada, da kdo napiše kake lepe misli, pregovore, verze... na to temo o mamah. Borism, vsaj od tebe pričakujem kaj lepega! No, pa tudi od drugih - da ne boste mislili, da na druge ne računam!

OK, to je prošnja za službo. Takih dobijo na stotine. Kaj pa IZVIRNA prošnja? Glede rokopisa se meni osebno zdi kar fajn, če imaš res lepo pisavo. To lahko pokaže tudi tvojo urejenost, osebni pristop, smisel za estetiko (seveda, če tisto delo to sploh zahteva)... Poleg tega pa lahko firma da to kakemu grafologu v analizo (sicer pa, če to hočejo, najbrž že v razpisu zahtevajo, da je prošnja napisana na roke).

Ma tudi jaz moram priznat, da je zame LNF kot en družinski član, ki mu vse zaupam. Sem tak človek, ki ne morem držati stvari v sebi - rabim nekoga, da me posluša. In dobra stran foruma je ta, da mi ne skače v besedo, ampak mi dovoli, da povem do konca

Jaz pa imam težave s sinovim očetom - oziroma ne odobravam njegovega načina vzgoje. :xx!: Sam kaj pa lahko naredim? Nič! Doma je ena vzgoja, pri očetu pa druga. Ta teden je ves teden sin pri očetu (na očetovo prošnjo, ker dokler sin še ni v šoli, si še lahko privošči take počitnice kadarkoli, jaz pa mu tudi ne branim, saj to ni tako pogosto). Danes pa me ta moj ex pokliče in sprašuje, kam tamau lula doma. Povem mu, da v školjko. Pa pravi: "Pri nas pa hoče v tuš kabino! To ga je treba odvadit! Jaz sem mu rekel, da če bo še lulal v tuš, ga bom kaznoval tako, da en mesec ne bo prišel k meni!" Razložila sem mu, da se sinu to zdaj najbrž zdi zanimivo, ker sem mu jaz enkrat dovolila, da se je polulal v banjo, ko sem ga tuširala (da ga nisem mokrega dajala iz banje k školjki). On pa še naprej: "Tega se mora odvadit! Kaj se to pravi, da bo lulal v banjo! Ga bo treba kaznovat!" Katastrofa... Za vsak drek bi ga kaznoval. Nič mu ne zna mirno povedati in mu obrazložiti... Jaz sem bila seveda potem tiho in sem si mislila: saj če en mesec ne bo videl očeta ("za kazen"), mu najbrž ne bo nič škodilo, glede na to, kakšen je tastar... :xx!: Po eni strani še sreča, da ne živimo skupaj, ker bi bil sin najbrž že čisto zafrustriran! Jaz pa najbrž na psihijatriji. No, zdaj mi je malo lažje, ko sem tole napisala.

Moji "palčki" pa so zelo prijazni in me zjutraj samo lepo zbudijo. Joj, se jim moram zahvalit, ker ne polulam ali pokakam postelje!

Tiana, jaz menim, da na naše življenje ne vplivajo samo naša dejanja, ampak tudi naše misli, naša naravnanost - tisti slog, ki se ga največkrat niti ne zavedamo. Misli, ki pridejo same od sebe, spontano... Poskusi se kdaj "zasačiti" (nepričakovano se ozavestiti), o čem razmišljaš, ko na primer pobiraš perilo, likaš, se sprehajaš, sediš v čakalnici... Če imaš kdaj možnost, se v takih trenutkih nepričakovano poglej v ogledalo ali kako izložbo - in tisto podobo v ogledalu poglej tako, kot da to nisi ti, ampak nek drug človek. Kakšen vtis ti daje ta človek v ogledalu - je zamorjen, ima negativne misli, mrk pogled..., ali je veder, nasmejan, sproščen...? To ti lahko veliko pove o tvojem nezavednem razmišljanju, tvoji naravnanosti, ki po mojem zelo vpliva na naše življenje. Poskusi svoj um čimbolj "zaposliti" z lepimi mislimi: spominjaj se prijetnih dogodkov iz preteklosti, sanjari o lepih rečeh, o problemih razmišljaj kot o nekih prehodnih stvareh... Boš videla, da bo tvoj obraz vse bolj sproščen ali celo nasmejan, tudi ko si sama in ti ni potrebno zaradi drugih risati nasmeška na ustnice. S tem pa ne boš samo boljše zgledala in se boljše počutila, ampak si boš tudi kreirala lepše življenje. Če si ga zdaj kreiraš nezavedno, si ga začni kreirati zavedno.

Jaz bi pa tukaj nekaj vprašala, čeprav ne gre glih za nočne more... Se komu dogaja, da v snu zasliši kak glas, ki ga zbudi? Meni se večkrat zgodi, da zelo jasno zaslišim glas kake poznane osebe (ko še spim), in potem se od tega glasu zbudim. Kot da bi bil nekdo poleg mene in mi nekaj rekel, me zbudil - v resnici pa ni nikogar v bližini. Največkrat je to glas moje mame ali sestre ali kake prijateljice, prijatelja, ki ima tudi v resnici bolj močen glas. Navadno ta "glas" pove samo kak kratek stavek ali pa me pokliče po imenu, kot da bi me hotel zbuditi. Se pa to nikoli ne zgodi sredi noči, ampak vedno proti jutru, ko res moram vstati.

Hvala vsem za odgovore! Kolikor sem jaz razumela prijateljico, nima težav s tem, da ne bi vedela, kako mora biti prošnja pravilno sestavljena (CV pa to...). Zanima jo bolj to, kar je povedal nosorog: kako poteka selekcija prošenj (kaj najprej izločijo, še predno sploh preberejo...). V bistvu je najbrž zelo pomemben že prvi vtis - oblika prošnje, dolžina besedila, preglednost... Saj če te vsako podjetje že ob prvi selekciji izloči, potem res nimaš nobene možnosti za zaposlitev, pa čeprav imaš mogoče veliko kvalitet... Na kaj pa nadalje gledajo? (Najbrž je to odvisno tudi od podjetja oz. od samega delovnega mesta, za katerega je razpis - enim je pomembna izobrazba, drugim delovne izkušnje...) No, držmo pesti za mojo prijateljico!