Jaz imam s hčerinom očetom, ki je zdaj poročen z drugo, kar normalen odnos. No, ne vem, če ga štejem glih za prijatelja (ker prijatelj je zame nekaj več), ampak za določene stvari vem, da mi ne bi obrnil hrbta. Včasih se ustavi pri nas na kavi ali pa me pokliče po telefonu, in imam občutek, da bi kar nekaj klepetal z mano, meni pa se ne da... :o|o: Ne vem, nekako nimam kaj z njim klepetat, on pa kar nekaj bi... brez veze. Saj včasih mu rečem: "Daj, povej že enkrat!" - ker večinoma me pokliče, da mi kaj pomembnega pove, potem pa to nekam na dolgo raaaztegujeee... Se pa tudi odnos s ta drugim zadnje cajte izboljšuje. Hja, čas dela svoje... Še pred 2 leti sem bila besna na njega, da bi ga v žlici vode utopila, zdaj pa že vidim, da se premikam naprej. Zadnjič sem ga povabila na kavo, ker si je sin tako želel. Ja, saj sva se normalno pogovarjala, ampak glih tako zaupna, kot sem do prijateljev, pa vseeno ne morem biti z bivšim - vsaj z njim ne.