Tamburin

Nino, tisti 1% so najbrž kake nimfomanke. Andres, za takega princa na belem konju, ki bi zaradi tega pobegnil, mi ne bi bilo niti malo žal. :o|o: Kaj bi pa lahko pričakovala od njega naprej v lajfu?

Če govorimo o zunanji lepoti, je zame lepa ženska tista, ki je lepa tudi, ko ni našminkana. Drugače se pa strinjam z alter_egotom. Kaj pomaga zunanja lepota, če je prazna... Sicer pa razmišljam o mojih prijateljicah... in v bistvu je vsaka po svoje lepa. Nekako se mi zdi, da njihov videz ustreza njihovemu karakterju. Nežna in čustvena ima nežne poteze, energična ponavadi bolj ostre poteze... Kot je enkrat Marsa rekla: lepota je harmonija med zunanjostjo in notranjostjo (ali nekaj takega - Marsa, popravi me, če sem narobe napisala ). Sem pa enkrat videla eno žensko... Vedno je ful našminkana in izgleda kul, ko pa sem jo videla v jutranji halji nenašminkano , katastrofa! Za nekatere pa res hvala bogu, da obstajajo šminke.

Ja, glih sem hotla rečt, da se ženskam kaj takega ne more zgodit. Po mojem zato, ker ne pričakujemo seksa že ob prvem srečanju...

Ne ne, si nisem upala nazaj po isti poti na Rakek! Sem preživela dovolj stresa, ko sem prihajala gor in ostala z avtom sredi zaledenelega in zasneženega klanca, levo in desno pa gozd... :xx!: (Gume pa letne, in še to zlizane. ) Domov sem šla na Borovnico..., v Vrhniki pa na avtocesto -> v KP.

A tudi vozi po sredini?! Saj tudi parkiral je tam kar na sredino! Sstane, tudi od mene HVALA ZA SOL!!!

OK, moj prvi komentar se je samodejno zbrisal s strežnika. Bom poskusila takole: KUUUUULL!!!

Ja, sem med vožnjo slišala po radiu za to nesrečo na avtocesti med LJ in MB. Od LJ dol pa je bilo vse OK. Samo še zdaj se nisem odtalila - tolk me je zeblo v avtu, ker mi gretje ne dela... (oziroma poleti dela, pozimi pa ne :o|o: ) Lahko noč vsem skupaj! Ena ura manj spanja, ker se ura premakne naprej - zato pa bolj "kvalitetno" spite! Drnjoh, drnjoh, drnjoh, drnjoh, drnjoh, drnjoh...

Evo tudi mene doma! Najbrž so tudi vsi ostali že prispeli, saj če sem jaz, ki sem bila od najdlje... a ne? Skratka, bilo je mega! Super druščina, dobra hrana, organizacija na višku (bravo, Contesa! )! Zdaj sem sicer ful zmatrana od vožnje, ampak bom prijetno spala pod lepimi vtisi na LN party.

Ljudje, jaz sem odpravljena. Samo še v raketo se vsedem. Se vidimo!

Astra, uau!

Nino, imam v spominu, da je bilo govora za med 11. in 12. uro. Jaz itak štartam, ko vstanem in se počasi odpravim - to pomeni, da v miru doma spijem kofe, se umijem, oblečem, obujem... Grem pa čisto sama iz Kopra, tako da če je slučajno kdo s primorskega konca, evo mu plac v moji makini. (Pa burek že cvrči tam v peči! )

Seveda pridem! Sem že v nizkem štartu! Danes natankala avto, zdaj se odpravljam še burek spečt, jutri pa... brm brm... Se vidimo!

Čeprav se sliši lepo, tudi napisati ne morem, da ni tako, mi misel vseeno ne diši. Poenotiti, da kar izhaja iz ljubezni, pomeni tudi pravično ... ? Kaj je in kaj ni pravično, sploh ne upam ugotavljati. Imam svoja, subjektivna merila, ampak ... Lahko samo pogledam okoli sebe in ugotavljam - nekateri ljudje prevzamejo odgovornost za storjena dejanja, nekateri ne. Nagibam se k temu, da sem predvsem odgovoren za tisto, kar SEM storil. Nekako je lažje krmariti smer moje barčice, če vsake toliko pogledam nazaj v brazdo in ugotavljam, kje sem zavozil iz smeri... Odgovoren za BOM storil? O tem bom pa malo še razmislil... Vsem odgovornim odgovoren pozdrav, vsem neodgovornim pa neodgovornega! Za vsakega nekaj... LpP P.S. Odgovorni, katere odgovornosti ste si vzeli, pa niso namenjene vam? :o|o: Piko, nisem govorila o tem, kaj je pravično in kaj ni. Za odločat o tem najbrž ni nihče kompetenten, a ne? V mislih sem imela primere, ko ne veš, kako ravnati: se razdajati za druge ali se "šparati". V takih primerih se jaz vprašam, kako se bom počutila po tem... Če imam občutek, da bom bolj zadovoljna, če bom n.pr. nekaj pomagala, potem pomagam. Če pa se mi zdi, da me bo to samo izčrpalo in se bom počutila izigrano, potem pa dam raje roke stran. V otroštvu so me doma v glavnem bolj kritizirali. Če pa sem naredila kaj v redu, se jim je zdelo to samoumevno in niso znali pohvaliti. Zato sem rabila neko potrjevanje sama sebi, kako sem dobra... ..., in sem bila vedno pripravljena vsem nekaj pomagati, delati usluge... neglede na to, kako sem se jaz počutila. Samo da sem se dokazovala sama sebi, da sem dobra... Potem pa sem videla, da je okoli mene ogromno ljudi ("prijateljev"), ki pridejo k meni samo takrat, kadar me rabijo, drugače pa jih ni blizu. V bistvu sem se počutila izkoriščano. In ker sem se pustila izkoriščati, sem imela še manj spoštovanja do sebe -> in zato sem rabila še več potrjevanja, da sem OK, in sem se še bolj razdajala... Začaran krog, ki se ga nisem takoj zavedala. Zdaj pa vem, da moram na prvem mestu imeti rada sebe. To pa ne pomeni, da moram druge pustiti in jim nikoli ne pomagati! Še vedno včasih komu kaj pomagam, se razdajam, delam usluge... Ampak vedno gledam, da to naredim takrat, kadar rada naredim - brezpogojno rada, ne pa zato (pod pogojem), da bi sebi ali drugim nekaj dokazovala, kako sem kul, ker pomagam... No, to sem mislila s tistim zgoraj.

Hja, ko sem ga jaz pisala, še nisem imela računalnika... Sicer pa bi ga najbrž tudi sedaj pisala v zvezek..., ali pa ne... - v bistvu ne vem. Po eni strani mi je lažje tipkat, po drugi strani pa mi ni fajn buljit v ekran... Ja, Marsa, meni se zdi prav podlo to, da mi je mama brala dnevnike. :xx!: Sicer jih nisem glih ne vem kako skrivala (imela sem jih v predalu svoje pisalne mize v sobi), a sem si ravno to mislila: "Če je tolk podla, pa naj jih čita. In če je še neumna zraven, naj se še sekira, kaj je doživljala in pisala njena hči." Mah, brez veze... Moja hči (10) tudi piše dnevnik. Za to sem izvedela pred kratkim, ko mi je sama povedala, da ga piše. Jaz ji nikoli ne brskam po stvareh. Rekla sem ji, da je lepo, da ga piše, in da je lahko brez skrbi, da ji ga jaz ne bom brala.

Jaz že prav nestrpno čakam...

Poko, je razlika med HOTETI in DOVOLITI.

Tudi jaz sem pisala dnevnik, ampak samo v osnovni šoli - kasneje ni bilo več cajta. Imam pa spravljenih 10 malih zvezkov - dnevnikov, popisanih z zelo drobno pisavo (na malem karu!). Pisala pa sem vse potankosti mojih dogodkov, doživetij, vtisov, razmišljanj... Včasih sem te dnevnike skrbno skrivala. Bog ne daj, da bi mi jih mama našla! Kasneje pa mi je postalo tako vseeno, če jih kdo prebere, da sem jih pustila kar doma v sobi, ko sem se odselila na svoje. Mama jih je seveda prebrala in mi enkrat celo nekaj navrgla - očitala neke moje "grehe"..., ki jih je prebrala v dnevniku..., kao: "Saj vem, kako si takrat... (to pa to...)" Jaz pa: "Prava reč!" :o|o: :xx!: Ja, z leti sem se naučila sprejemat sebe z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi, zato mi je čisto vseeno, kdo kaj ve o meni.

Aha! Thenx, Marsa! Se mi je zdelo, da mora imeti rogove in kopita, ker je tolk zagamana...

Raketna! (Zdaj me pa hči sprašuje, kaj se tako režim za računalnikom... )

Marsa, moja mama je letnik 1942. Ja ja, saj vem, da se čuti mojo devico, čeprav imam samo merkurja v devici. Vem, da znam biti zelo natančna - kjer je treba in tudi kjer ni treba.

Hmm... ne bi vedela.

Ja, saj res: kako ga pa nosite v hlačah - na levi al na desni? Učitelj prakse (na konfekcijsko modelarski šoli) nas je učil, da ga moški večinoma nosijo na levi, zato je treba moške hlače izdelati v koraku spredaj na levi malo bolj komot.

Ja ja, možno, da je pri mami ful Kozoroga. Tudi rojena je čisto v začetku vodnarja (24.1.), tako da je pravzaprav skoraj na meji s kozorogom. Pa da te popravim: jaz imam v veneri raka, ne devico (ja, tudi rak je sosednji levu...) Aha, tud to je pri sestri, ja: je ful dvolična, zahrbtna... Vse naredi, da izpade ona "oh in sploh", mene pa vedno v drek spravlja. Me ful opravlja, in tudi če pove resnico o meni, pove s takim prizvokom, da vsako stvar nekako ogrša... Jah, mene pa to seveda moti.