Tamburin

Hmm... pošteno - nepošteno... Seveda vsi delamo tudi napake, saj se na napakah učimo. Ampak to po mojem nima nobene zveze s poštenostjo. Pač zgrešiš zaradi nevednosti ali nepazljivosti ali ne vem česa. Meni se je vedno zdelo ful butasto, ko so me kot otroka pošiljali k spovedi, da se izpovem grehov... Pa kakšne grehe naj povem?! Poštenost je zame, da v kakršnemkoli odnosu z nekom "vržeš karte na mizo" in poveš svoje ter poslušaš drugega, potem pa se zmenita, kaj in kako. Če ni zahrbtnosti in če se držiš dogovora, je vse pošteno. Simbolično: Trgovec ponudi neko stvar po taki in taki ceni, kupec pa se odloči, če jo bo kupil ali ne. Ali pa obratno: kupec ponudi toliko in toliko za neko stvar, trgovec pa se odloči, ali jo bo prodal ali ne. - No, s tem ne mislim samo na prodajanje in kupovanje, ampak v prenesenem pomenu lahko to velja za vse stvari. Stvari morajo biti jasne, znane, dogovorjene, in potem se je tega za držati. Nepošteno je lahko edino to, če se nekdo ne drži nekega dogovora, obljube... Napaka, narejena iz nevednosti pa po mojem nima nobene zveze z nepoštenostjo. To, kaj vemo in kaj ne vemo, pa vemo samo mi sami, zato samo mi sami oz. naša vest ve, ali smo pošteni ali ne. In če ne za drugo, že zaradi naše vesti se splača biti pošten.

Ne rabim srečke. Srečka je za nasrečne ljudi.

Uf, Janja, jaz bi sigurno dirala, če bi si samo v kuverto spravila! Sem že sprobala... Enkrat sem eno ful veliko kuverto (da bo placa za ful denarja ) lepo nakrancljala z zelenimi črkami: "ZA VARČEVANJE", ampak... ko se je malo napolnila, se je hitro tudi spraznila in ostala prazna. Danes pa sem začela RESNO varčevat! In to glih 14.4.2004! Upam, da so dobre cifre. No, vsaj seštevek teh cifer je enak seštevku cifer mojega rojstnega datuma - kaj ima pa to zveze z uspešnim varčevanjem, pa ne vem... Važno, da se meni zdi fajn! Namreč, danes sem odprla na pošti hranilno knjižico in položila prvih 10 jurjev! Za pošto sem se odločila zato, ker jo imam skoraj pred nosom in tako grem lahko takoj, ko imam kaj denarja, položit nekaj na knjižico. Banka mi je daleč in na poti do banke lahko ta denar že porabim! Toliko pa se že poznam... S trajnikom (da bi mi banka trgala 1x na mesec in polagala za varčevanje) pa se bojim, da bi bilo kakšenkrat prehudo, ker nimam tako enakomernih prilivov. Mi je lažje dati na stran več, kadar kaj dobim, in manj oz. nič, kadar ne dobim nič. Upam, da mi bo uspelo. :$$:

Če pomislim za nazaj, sem imela v glavnem lepe tipe. Edino eden (oče od mojega sina) mi na prvi pogled sploh ni bil všeč. Ampak kasneje, ko me je osvajal , mi je postal celo njegov videz všeč. Ja, videz ni najpomembnejši, je pa tudi pomemben.

Marsa ! Hmm... videz imamo delno prirojen (barva oči, oblika nosu..., višina...), delno pa sami vplivamo nanj (s telesnimi aktivnostmi, notranjim počutjem, načinom oblačenja...). Tisto, kar imamo prirojeno, se mi ne zdi tako pomembno, kako izgleda. Zame je bolj pomembna notranjost, ki pa jo delno izražamo tudi s tem, kako skrbimo za svoj zunanji izgled. Sicer je pa tudi to, da ima lahko nekdo n.pr. prirojene slabe zobe, in kljub skrbi za njih nima glih lepih, nekdo drug pa ima lepe zobe, čeprav sploh ne skrbi za njih... Ja, pa še to je: vsak človek ima svoj okus. Kar je nekomu lepo, je lahko drugemu grdo... in obratno. Tako da... je težko definirati, kaj je sploh lep in kaj grd videz. Jaz osebno pa raje pogledam človeka, ki nima ravno idealno postavo, a je oblečen v skladu s to svojo postavo (za moj okus), kot nekoga z idealno postavo, a obleko, da bog se ga usmili. (Moja poklicna deformacija. ) Nekako mi več pove o človeku tisto, kar da sam nase, kot tisto, kar mu je prirojeno. Glede skrbi za svojo zunanjost se jaz štejem med povprečneže. Nisem ravno obsedena s tem, da bi izgledala drugim privlačna, ampak skrbim toliko, da se jaz dobro počutim. Če imam recimo predolge lase, se grem ostrič, da se jaz bolje počutim - da sem si sebi bolj všeč. Enako je z obleko in vsem ostalim. Če si grem kupit očala, ne kupim kar prve, ki mi padejo pod roke, ampak si vzamem čas in probam, katera najbolje pristojijo mojemu obrazu in tudi mojemu značaju. In nikoli ne poslušam nasvetov prijateljic, ker ne želim s svojim videzom izražati njihovega značaja, ampak svojega. x!x Poslušam sicer njihove nasvete, če jih znajo utemeljiti, ampak jih vzamem v razmislek in se na koncu sama odločim, ali je to res zame ali je samo "njihova projekcija"... Se pa neprestano učim tudi na tem področju... In ravno, ko n.pr. ugotovim, da mi pristojijo hlače na zvon, gre to iz mode!

Hvala za ! Upam, da bo pomagalo. Sigurno javim izid, ko bo kaj novega okrog tega!

Ja, Mick, saj vem, da me je treba po ušesih... O.K., bom ta teden! Glih imam še enih par drugih opravkov, pa bom mimogrede še tja zavila... Obljubim! Sam ne se jezit.

No, končno spet ena fotka tukaj! Sstane, a tole tvoja vnuka? Se mi zdi, da ima ta manjši učke po tebi.

13. odgovor v tej temi bi pa lahko bil malo bolj optimističen, sstane! No, saj ne računam glih 100% na tiste preživnine - ampak, če pa kaj dobim, bom pa kmalu našparala za avto! Lahko noč vsem skupaj!

Eh, še nič do zdaj. :xx!: Vsake toliko dobim preblisk, da bi šla na tožilstvo prijavit, potem pa vedno nekaj pride, kao: "nimam časa..., moram sfotokopirat papirje..., pa kaj vem, če bom kaj dosegla s tem..." in podobno. Vsake toliko mu omenim tisto preživnino, pa vedno začne nekaj jamrat, da zdaj nima in da, ko bo imel, mi bo dal... Danes mi je rekel, da gre mogoče konec maja ali junija spet na ladjo delat, da kaj zasluži... in take. :o|o: A ja, vidiš, glih prav, da te vprašam! Če dam ovadbo na tožilstvo, v kolikem času ga pokličejo na kak zagovor? In kaj, če gre res na ladjo (tujo, kar ni pri nas "evidentirano"), in ga v tem času kličejo na zagovor, njega pa ni v Sloveniji? Bojo vsaj izvedeli, da dela na tuji ladji? (Do zdaj je že nekajkrat delal na tujih ladjah, vendar dohodke ne prijavlja pri nas, ker plačuje davke v državah, v katerih dela... Gre pa zdaj na francosko ladjo - tako da po 1. maju bomo itak v EU in se bo najbrž tudi pri nas vedelo, če je tam delal, a ne?)

No, Mick, za stanovanje res ne rabim varčevat (hvalabogu!), se mi zdi pa pametna ideja tole s trajnikom. Mogoče bi bilo dobro, da bi se šla na banko zmenit, da mi vsak mesec tržejo z mojega računa določen znesek (trajnik varianta) in ga kar avtomatsko vežejo ali kaj takega... Tako ne bi niti opazila tistega zneska, oziroma bi ga najlažje odmislila.

Hvala, AYA! Ja, denarnico pa imam vedno pospravljeno. Od nekdaj sem vajena, da imam vse bankovce po vrsti zložene (po vrednosti) in da so vsi enako obrnjeni (glave bankovcev na isti strani). Glede avta sem jaz enaka: ni mi za imeti nov avto. Ne maram biti obremenjena z vsako praskico (pri starejšem avtu se za to ne sekiram...), pa tudi brez veze se mi zdi imeti glanc nov in ne vem kakšen avto za imiđ... Meni je važno, da me kam pripelje in da nimam preveč stroškov s popravili - da služi on meni, ne pa jaz njemu! Tisto, da je treba najprej nekaj dati na stran, in šele potem plačevati položnice in vse ostalo, pa mi tudi počasi postaja jasno. Vedno sem si mislila, da ko mi bo kaj ostalo, bom dala na stran , ampak zdaj vidim, da tako ne gre - ne dam nič na stran, ker nikoli nič ne ostane. Zgleda, da bo treba poskusiti obratno - najprej na stran in potem položnice... Ja, najbrž je glih v tem keč pri meni. Moram pa obvezno to kam polagati (vezati ali kaj podobnega), ker, kot sem že napisala, nisem karakter, da bi imela pri roki in pustila pri miru. No, zdaj sem dobila malo volje in upanja, da bom zmogla. Vsaj svita se mi, kako naj začnem.

Ja, Selene , otroci zelo veliko razumejo... več, kot si mi včasih mislimo. Tudi jaz sem se enkrat z mojo hčero tako "odraslo" pogovorila o najinem odnosu. Povedala sem ji vse, kar mislim, in ji tudi priznala svoje napake - kot bi govorila s kako mojo prijateljico. In tudi njeni odgovori in vprašanja so bili pesenetljivo zreli za 10-letnico. Takrat sem se prav zavedla, da v bistvu ni več majhen otrok... Na koncu, ko sva obe dali vse ven iz sebe, sva se pa še obleji in zjokali... Ampak je zelo pomagalo.

Ja, Boris, po mojem gre res tukaj za eno močno samokontrolo, samodisciplino. In tega jaz nimam. :xx!: Sicer sem tudi jaz zadovoljna s sabo, da znam živeti s tem kar imam. Za sproti ni problemov. Pride pa vsakih nekaj let, ko je treba n.pr. menjat avto. Za take podvige pa že ne morem imeti "sproti", ampak je treba že prej razmišljati o šparanju. (Zaenkrat tastar avto še laufa, ko bo pa riknu do konca, bo prepozno za začet šparat...) Vem, da bi lahko našparala - imam filing, da bi lahko našparala, če bi začela zdaj. Ampak ne najdem načina, kako se disciplinirati in rečt: "To je za avto! Tega denarja ni, dokler ne bom šla kupit avto!" Zato razmišljam, da bi najbrž morala denar sproti nekam polagat, od koder ga ne bi mogla kadarkoli dvignit. Hmm... s kreditom pa je tako: to je že ena obveznost, ki si jo prisiljen plačevat. To pa spet težko ocenim, koliko bi bila mesečno sposobna plačevat, ker pri meni niso vsi meseci enaki - enkrat je več, drugič manj, in nikoli ne vem, kdaj bo kako. Oziroma vedno je tako, da se nekako vse izteče. Če imam več, porabim več; če imam manj, porabim manj. Vem pa, da je vse skupaj v večji meri od mene odvisno - ko ne rabim, zabušavam, ko pa rabim, pljunem v roke... Nisem tip, ki bi se gnala, tudi ko ne rabim - in to je po eni strani shit. Ma nekako si moram vcepit v glavo, da rabim varčevat. Ful brez veze se mi zdi imet denar, ampak ga bom morala nekako dajat na stran in ga odmislit - kot da ga ni...

Jaz pa pogrešam Mihelo. Jo je kdo kaj videl?

Najdi osebo, ki te bo ljubila zaradi razlik med vama in ne kljub njim, pa boš našel-la ljubezen svojega življenja! (pozna kdo avtorja tega ?)

Sam teli skladi so bolj za dolgoročno varčevanje, a ne?

Helena, en šopek tudi od mene! xrosex xrosex

Te dni mi hodi po glavi, da bo treba začeti kaj varčevati. V kratkem bom namreč rabila nov kavč in tudi kak drugi avto si bom morala umisliti, ker tale moj... :xx!: gre h koncu. Pa ne vem, kako varčevati. Nisem karakter, da bi si lahko dajala kaj na stran. Sem že poskusila ob vsakem prilivu spraviti na stran 10%, a se ni obneslo - ko sem rabila, sem si pač od tam "sposodila" , češ: saj bom vrnila. Seveda nisem nikoli vrnila. :o|o: Enostavno ne znam šparat. Zanima me, kakšne "prijeme" uporabljate vi. Kako se disciplinirate, da kaj našparate? Uporabljate kake bančne usluge, n.pr. vezave, namenska varčevanja...?

Contesa, čestitke, da si tako korajžno naglas govorila! Mene je pa tisto z jabolkami tako... razjezilo... (al ne vem kaj), da sem bila tako zaposlena z razmišljanjem, da sploh nisem spravila glasu iz sebe. Ja, včasih je dobro biti kar direkten.

O, to sigurno ne! Bodo že nam, kupcem, kje zaračunali tisti primanjkljaj zaradi kradljivcev. Kaj pa čjo druzga?! A naj trgovine zaprejo???

Vojko, hvala!!! Ja, bom upoštevala tvoj nasvet, da ne bom hodila tja, kjer ne čutim, da bi bilo zame. Zdaj pa spat. Lahko noč!

A ne, da pride včasih tako. Jaz imam tud eno intro fazo. Samo, da veš, da nisi edina. Drži se. Ooo, Vanda, hvala! Tudi ti se drži!

Zakaj se mene tako pogosto zignorira? ... No, danes pa imam nekaj rdeče in temno rdeče na sebi. Počutje OK. Sicer sem imela ful nekih opravkov, skakanja sem in tja..., ampak, ko sem delala, sem imela kar dosti energije. Sem izkoristila vsako minuto. Edino zadnje čase se počutim, da imam preveč ljudi okoi sebe in da rabim malo samote. Še dobro, da prihaja vikend, ko bom par dni sama doma. Za nedeljo sem povabljena na kosilo, ampak najbrž ne bom šla, ker me nič ne vleče med ljudi - prav rabim malo mira. :o|o:

Borism, čestitke za tako lepe pirhe! Sem prav presenečena, kakšni talenti se skrivajo tule na forumu! Uau!