Mitos, a veš, da sem ravno danes o tem razmišljala! Sem se spomnila ene oddaje pred kratkim, ko je ena ženska govorila, da je treba otroke ful hvalit, jim ploskat, govorit samo pozitivno o njihovem početju... , češ da jim to dvigne samozavest. Pa sem se spraševala, če jim res. A jih ne naredi to samo nadute, polne same sebe, vzvišene? Kakšen pa bi bil človek, če ne bi doživljal kritik, porazov, oštevanj...? Sicer pa mislim, da so otroci (in sploh vsi ljudje) zelo različni: - bolj "mehke" ljudi mogoče bolj vzpodbudi pohvala (če so boječi, jim pohvala da pogum), - borbene (uporniške) pa bolj vzpodbudi kak poraz, da se lahko potem borijo za nekaj izboljšat... Ma ja, tudi pri tem je najbrž najbolje biti realist (pohvalit dobro in skritizirat slabo) in usekati neko zlato sredino. Oziroma treba je otroka poznati, ga znati opazovati in se do njega vesti njemu (njegovemu značaju) primerno.