Tamburin

Ma ja - saj tle je vprašanje, kaj si sploh predstavljamo pod "CILJ". Če me prime sr.., je normalno, da je moj cilj priti do WC-ja in se... Ampak to je tudi že potreba. Kar pa se tiče ciljev, ki izvirajo iz naših želja, je pa najbrž malo drugače...

Ja, Marsa, se strinjam! Delo, gibanje, pozitibne afirmacije... Je pa res zdaj tak čas (malo sončka, kratki dnevi..., pa še če Mateja zateži z nekimi ulomki... ), da hitro zapademo v kako depresijo... Zato pa je treba, če se le da, izkoristit tisto urco, ko je čimveč dnevne svetlobe, za sprehod po svežem zraku... Se nadihat, magari zjokat (če te prime), pa kak trimček udarit al pa na kolo... V naravo, pa kako drevo objet - pravijo, da imajo drevesa neko posebno energijo (mirnost, stabilnost...).

Evo še mene (my moon )! Vsak večer si pred spanjem zamišljaj (vizualiziraj), da ležiš v postelji, ki stoji n.pr. v kotu take in take sobe..., tam nekje stoji omara s takimi in takimi policami, na njih pa tvoje stvari... itd... Skratka, predstavljaj si, da si že v takem stanovanju, kot si ga želiš, in poskusi občutiti tiste občutke, ki bi ti jih tako stanovanje dalo. Pusti, da s temi prijetnimi občutki zaspiš... To pomaga! Vem iz lastnih izkušenj! Zraven pa ti še mi tukaj držimo pesti! Ni vrag, da ne bo pomagalo!

Kako da ne? - HOW YES NO?

Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse kar zmore in starost zmogla vse kar zna. (avtorja pozabila )

Raček, hvala!

Si pogruntu, a?!

Jaz pa se vsedem za računalnik in igram Kralja ali Pasjanso. Skor bolj me pomirja Kralj, ker Pasjansa se včasih ne izide, pa me pol še bolj razjezi.

Ali pa obratno: Ljudje s cilji (nameni) črpajo energijo od ljudi brez ciljev (ki so pretočni)... Ne vem... bo mogoče kaj Mateja povedala, ki bolje pozna te zadeve s črpanjem energije.

"PR...."??? Kaj ti to zdaj pomeni? Princesa? Prasica? Pr...

Astra, pa ja ne vse hkrati! Z mladim ljubimcem knjigo stran in čevlje dol! (No, jst raj mal starejšega ljubimca...)

Jst ne vem, a je z mano kej narobe al kaj... Ma nimam navade si postavljati nekih ciljev - vsaj zavestno ne. Mogoče zato, ker se bojim, da jih ne bi dosegla... Ne vem... Sem bolj člouk prepuščanja - pustim, da stvari tečejo, in sproti ravnam (delujem) po svojih čustvih, razumu, intuiciji... Imam v sebi neko prepričanje, da itak vse, kar rabim, pride... Če se mi pojavi kakšna želja, si mislim, da če je ta prava, se bo itak uresničila, če pa se ne bo, ni bila ta prava zame... Ma sem res mal čudna. Ali pa se mi samo trenutno tako zdi.

Mmmm......

"Nekaterih stvari se ne da kupiti. Vse ostalo lahko kupiš z Master card."

Tole obvestilo sem danes dobila po mejlu: NI ŠALA! Kroži virus na aparatih GSM, kateri vam v celoti izbriše kartico SIM in napravi aparat dobesebno neuporaben. V kolikor se izpiše na zaslonu "ACE-?", ne dvigujte, pač pa klic "skenslajte!". POZOR PREBERITE IN OBVESTITE OSTALE Kratek prevod teksta: če vam zvoni telefon in se vam izpiše "ACE-? NE DVIGNIT!!! gre za virus ki uniči vse podatke v telefonu in na sim kartici. Motorola in Nokia sta potrdila to novico. A je kdo od vas že dobil tak klic na gsm, da se mu je na zaslonu izpisalo "ACE-?" Jaz še ne. Me zanima, če se to res dogaja.

Bravo, raček!

Zdej pa ena za kadilce: Iz 7-ih ogorkov (čikov) lahko naredimo 1 cigareto (... iz tobaka, ki ostane v čiku). Koliko cigaret lahko naredimo iz 49-ih čikov?

Huh, Nataly! No, pa še enga na vaše zdravje!

Jaz mislim, da ni bistvene razlike med spoznavanjem preko neta ali kako drugače. Fukfehtarjev je povsod enako, le da si na netu upajo to direktno vprašat, v živo pa bolj ovinkarijo... Ne vem sicer, kakšno je splošno mnenje.... - moje mnenje je, da se enako lahko ali težko spozna kaj "dobrega" preko neta kot tudi kako drugače (torej populacija je enaka). Le da "kako drugače" težko sploh koga spoznaš, saj je vse manj možnosti... Če grem zvečer ven v kak lokal plesat, so itak vsi 10-15 let mlajši od mene. Če pa grem s svojo družbo na kak organiziran žur, pa tam itak že vse poznam in spet ni nič novega... Se mi zdi, da nam net daje samo nove možnosti za nova poznanstva, kaj pa iz teh poznanstev nastane, pa je itak naša volja, naša odločitev... Kar iščeš, tega ne najdeš - tako ali drugače. Kar rabiš, to dobiš - tako ali drugače.

Ja ja, Mateja, poznam to! Ena moja prjatelca je sesala prah, pol pa ji tiskalnik ni več delal... Pregledala je vse nastavitve, naštudirala vsa navodila v priročniku..., a nič - nobene napake ni našla... Pol pa je klicala serviserja... Ugotovil je, da ko je sesala, je izklopila kabel od tiskalnika... Hehe..., zdaj vedno, ko ji kaj ne dela, se najprej vpraša, če je mogoče danes sesala! Ja, tud jaz najprej vse kable pregledala, pa tolkla po tipkovnici... ... Ma ja, najbrž je bla kaka malenkost, kot pravi borism... Važno, da zdaj dela!

Potem imam jaz ful sreče! In če prištejem še samoglasnike v priimku, potem pa sploh! Aja, pa moja otroka tudi - če se šteje tudi priimek! (Pa vsak se drgač piše. )

Meni pa par dni tipkovnica ni delala! :xx!: Sem vas lahko brala (ker z miško sem lahko klikala), a nisem mogla ničesar napisati... Snoči pa probam, in kot po čudežu: tipkovnica spet dela! Kar sama od sebe se je poštimala! Upam, da bo tudi še delala...

Sanjalica, tle sva si pa ful podobni! Razen, da jaz še nisem doživela zloma. No, moram potrkat: tok-tok!!! Se mi je pa enkrat zgodilo, da so me sanje zaščitile pred prometno nesrečo. Odpravljala sem se z avtom v Maribor, in tisto noč pred odhodom sem sanjala, da gledam dol v prepad, kjer je ležal razbit avto v plamenih, jaz pa v njem... :xx!: Ko sem se zbudila, sem bila kar malo zbegana, ker nisem vedela, kaj mi te sanje sporočajo - mogoče to, da ne smem iti na to pot. Vendar sem vseeno šla, ker sem morala, a sem bila vso pot ful previdna. In tam nekje na drugi polovici poti se mi je zgodilo, da mi je izza ovinka pridrvel en avto iz nasprotne smeri na moj vozni pas, ki je prehiteval kolono. Na srečo sem bila tako zbrana, da mi je uspelo za trenutek zasukati volan v desno in ga spet zravnati, tako da sem se za las izognila trčenju. Ko je bilo vse mimo, sem pogledala, kam bi lahko zletela, če mi ne bi uspelo se obdržati na cesti... in sem videla, da bi lahko zletela v prepad, kakršnega sem videla v sanjah. Par minut sem še mirno vozila, potem pa sem se od šoka začela tresti in sem ustavila na prvem primernem placu, da sem prišla k sebi...

Ja, Mick, seveda lahko pove vsak, kar hoče. Kdor pa noče, pa pač nič ne pove... Kar pišite! Do sedaj je bilo 19 odgovorov, tema pa je bila prebrana kar 119x - torej radi beremo!

Poko, ma če nagon raste, te nagon preraste!