Tamburin

Ma jst nič kaj ne razmišljam... samo velikokrat dobim solze na oči... In ker navadno to prebiram zunaj (ob kavi v kakem lokalu), si potem ne upam dvigniti pogleda, da ne bo kdo opazil mojih solz... Najbolj me prizadene kako nasilje nad otroki ali kake družinske tragedije...

Vidiš, tauros, jaz sem imela stik s takimi ljudmi, zato pa malo drugače pišem kot večina ostalih. Saj jih sprejemam take kot so (čeprav se pred leti dolgo nisem mogla sprijaznit). Ne sprejemam pa tistega njihovega: "Pa kaj je to kaj tazga?!" Češ, kot da so oni čist normalni, mi hetero pa nekam zafrustrirani, polni predsodkov... Ma pejte no v rit! (Ja sej, kam pa...) Še enkrat pravim: naj delajo kar hočejo, sam nas hetero naj pustijo pri miru!

Tudi jaz delam na tem, da pridem - nič pa ne obljubim. aliana marsa free aquarius contesa aakhut tina el nino Pokowc Zirosi SmartyM Astra Helena (Tamara) (Pa še Bili bom probala prpravt, da gre zraven. )

Kar se zob tiče, svetujem, da si da ženska pred nosečnostjo vse zobe popravit. Med nosečnostjo pa samo še pridno skrbet za njih. Jaz sem mojmu zobozdravniku takoj povedala, da sem noseča (ko se mi še nič ni poznalo). ...Itak sem to povedala vsakemu, ki me je srečal... ...No, in zobozdravnik je potem ful pohitel, da mi je v najkrajšem možnem času popravil vse zobe, ker je menil, da v visoki nosečnosti ni dobro povzročati bolečin nosečnici ali pa ji dajati injekcije proti bolečinam. Z zobmi nisem imela nobenih problemov ne v nosečnosti in ne po porodu - nisem izgubila nobenega zoba, in tudi zdaj se mi nič bolj ne kvarijo. Tudi strij nimam, čeprav sem se obakrat zredila 20 kg in nisem nikoli uporabljala nobene kreme. Očitno imam bolj elastično kožo. A-ja, bruhala pa sem ful, še posebno ta prvič. Vse mi je smrdelo: hrana, čistila, cigareti... tako da sem z lahkoto nehala kadit. Ta prvič sem bila celo 2x po 1 teden v bolnici na infuziji, da nisem dehidrirala zaradi bruhanja... :xx!: Nekako v 4. mesecu pa se je vse pomirilo in potem sem dobila taaaaak apetit... Počutje super do zadnjega dne.

Ja, je res. V nosečnosti, še posebno proti koncu, izgubiš občutek v prstih, zato ti vse pada iz rok. (Mogoče je to zaradi zadrževanja vode v telesu...) Hja, punce, najbolje, da si za tisti čas nabavite plastično posodo! Pokowc, mi nisi odgovoru na vprašanje! Pravijo, da kdor molči, pritrdi!

Ampak žal je referendum tako narejen, da šteje samo ZA in PROTI. Tisto "neizraženo" voljo (če ne greš na volitve) pa ne šteje, oziroma šteje kot PROTI zaprtju trgovin ob nedeljah.

Pa ne samo v tej temi. Jaz bi ti to lahko rekla za marsikatero tvojo objavo tudi v drugih temah!

Hemoroide si še zdaj zdravim... po 5-ih letih! Pile, so neki trdovratni! :xx!: Hujšam tudi še zdaj! Sem pa 3 leta po prvem porodu lepo shujšala enih 13 kg... a sem potem spet zanosila in se spet zredila! Ma bom spet shujšala, zihr x!x (A ja, ta drugič sem hotela preventivno ukrepati, da se ne bi spet zredila, pa ni šlo - apetit preveeeeeelik! Lačna non-stop!) Kravji pogled je izginil sam od sebe ( ) in rdeči členki tudi.

Zdaj pa resno: Jaz sem se samo zredila in dobila hemoroide. :xx!: Med nosečnostjo pa sem imela kravji pogled, grozen apetit in rdeče členke na rokah.

Pokowc, a si noseč?

Ma ne vem, če je to glih stvar okusa... Si kdaj pomislila, da če bi mogoče delala z zadovoljstvom (in ne samo zaradi denarja), si ne bi ustvarjala nepotrebnih stroškov s kupovanjem stvari, s katerimi si želiš podariti zadovoljstvo, ki ga v delu ne najdeš? Pa ne me narobe razumet - nočem te spravit v predal z ljudmi, ki delajo samo za denar! Samo v razmislek: običajno ljudje, ki si privoščijo nepotrebne stvari, s temi stvarmi kompenzirajo nezadovoljstvo (napor) ob služenju tistega denarja, s katerim te nepotrebne stvari kupujejo... (Zakaj bi sicer potrebovali nepotrebne stvari?) In ker si s tistimi pikicami nekako poudarila "intenzivno delo", sem razumela, kot da je to tvoje delo zate naporno - naporno delo pa ti ne daje zadovoljstva...

Velikokrat pripišemo samozavest človeku, ki je strog, grob, agresiven, neprijazen, ... Vendar vse to je le ZUNANJA TRDNOST. In običajno se za to zunanjo trdnostjo skriva zelo mehka in labilna notranjost. Notranje nemočen človek se zaščiti pred napadi okolice tako, da se navzven kaže kot močen, trden, samozavesten, kar pa v resnici (v notranjosti) sploh ni. Samozavest pa je NOTRANJA TRDNOST, ki ne rabi zunanjega izkazovanja. Če si resnično v sebi samozavesten (če poznaš svoje cilje, želje), se ne bojiš okolice in si zato do okolice prijazen, mehek, ljubezniv... Sprejemaš druge (oziroma mnenja drugih) brez strahu, da te hoče kdo prepričati v nekaj, kar ni tvoje prepričanje. Mnenja drugih mirno sprejemaš kot njihova mnenja, in svoja mnenja podajaš mirno, brez prepiranja. Jaz zase lahko rečem, da sem kar samozavestna. Sicer mi velikokrat kdo očita, da hočem imeti vedno vse prav... ampak to je samo njihov izgovor, ko jim zmanjka argumentov. Kar se mene tiče, mi vsakdo lahko vsako mojo trditev vedno in povsod argumentira s čimerkoli - če se mi bo zdel njegov argument dovolj močen in realen, bom tudi mirno sprejela in spremenila svoje dosedanje mišljenje. Dokler pa mi ne poda nečesa bolj pametnega kot samo to: "Ma ti hočeš imeti vedno vse prav!", imam res prav. In njegovo mnenje sprejmem kot njegovo mnenje, ki se pač razlikuje od mojega. Moja mnenja pa niso strogo zabetonirana v meni, vendar tudi kot list v vetru niso. Imam prav, dokler mi kdo ne dokaže, da nimam prav. Torej se me da prepričati v nekaj drugega, ampak samo z argumenti, ki so boljši, težji, realnejši od mojih. (Zdaj pa me premakni, če lahko! ) Tudi nikoli se z nikomer ne prepiram, zato marsikdo misli, da lahko počne z mano kar hoče. Vendar prej ali slej naleti na mino in šele potem vidi, s kom je imel opravka. ( ... zdaj boste mislili, kakšen zlodej sem!) ... Ma bom nehala, da se me ne bo kdo še ustrašu.

Jaz mislim, da se vsak človek zjutraj zbudi z določeno energijo (spočit od prejšnjega dne, obnovljen...). In to energijo mora porabiti z nekim kreativnim delom v službi, doma, kjerkoli... Če te energije ne porabi, mu jo ostaja, jo ima viška... in ta višek porabi za to, da razmišlja, kako je nesrečen, česa vsega nima, kaj vse imajo drugi... in zapade v depresijo. Skratka odvečno energijo porabi za kreiranje (izmišljevanje) problemov, čemur sledijo še prepiri v družinskem krogu... itd... Če pa energijo porabi za kreativno delo, je zadovoljen sam s sabo in s tistim, kar je ta dan ustvaril, in si ne rabi ustvarjati problemov. Zvečer je prijetno utrujen, da gre lahko mirno spat in se zjutraj spet zbudi obnovljen... Človek je narejen tako, da mora neprestano nekaj ustvarjati. In če ne ustvarja nič pametnega, si pač ustvarja probleme. Depresija je super pogruntavščina za odtok energije, ki je ne iskoristiš v bolj ustvarjalne namene. Strinjam se s Trubico, ki pravi, da je cena za kvalitetno življenje zelo majhna. Ja, prevelika ponudba dela prevelike potrošnike. Ogromno stvari, ki nam jih ponuja tržišče, sploh ne potrebujemo za kvalitetno življenje. Celo nasprotno: marsikatera materialna "dobrina" naredi človeku celo še bolj nekvalitetno življenje! Na primer: - Imaš drag avto in potem si non-stop v skrbeh, če ti ga bo kdo na parkirišču poružil. - Imaš veliko hišo, in ker imaš ogromno prostora, lahko shranjuješ stare nepotrebne stvari, ki te zasužnjujejo in vežejo na preteklost. Tako se nikoli ne osvobodiš starih "prežvečenih" energij in ne zadihaš z novo energijo...

Pametnejši odneha!

Hja, ima 12 let mlajšo ženo, pa lahko razmišlja, kam bo hodu jest, ko bo eden od njiju dveh umrl!

Tole pa je bilo pred skoraj 20-imi leti, ko se je moj brat R. odselil na svoje (v podnajemniško stanovanje). Živel je sam in si je tudi sam kuhal. En dan pa pride k njemu na obisk oče, in brat mu ponudi neko mineštro, ki jo je skuhal. Očetu je bila mineštra zelo okusna, in ko je prišel domov, je rekel mami (svoji ženi): "Veš kaj, ... ko bo eden od nas dveh umrl, bom jaz hodil k R. jest!"

A ena več, ki je izgubila vero v lbezn? Ja, res je, ne VERJAMEM v ljubezen, ampak VEM, da je.

Jaz pa sem imela v osn. šoli dolge do riti. Sva se z bratom dajala, kdo bo imel daljše... Potem pa je brat šel v vojsko (ko sem bila jaz v 7. razredu), in sem se iz sočutja do njega tudi jaz postrigla - ampak samo do ramen. Imela sem tako "stopničasto" frizuro, da so me sošolci klicali Jagoda. V srednji šoli pa sem se enkrat obrila na nulo - sem uživala v šokiranju okolice, izkazovanju svojega poguma, pritegovanju pozornosti... No, zdaj pa sem resna in odgovorna mamica in imam lase do ramen. Imam pa tako frizuro (paš), da prišparam na striženju, ker je dovolj, če se grem 2x na leto postrišt. Pa tudi ne porabim ful cajta za urejevanje frizure - po pranju si jih samo posušim in počešem. Skratka zelo praktično - kar mi je trenutno najbolj pomembno. Drugače mi pa lasje ne pomenijo kaj posebnega.

Ja, se popolnoma strinjam. Verjamem v kreativno moč naših misli. Zato se vedno trudim mislit pozitivno..., ampak včasih tudi to ni enostavno. Mislim že lahko pozitivno, ampak da se začne ta misel realizirati, moram biti tako tudi prepričana - mora postati misel "samoumevna". Se pa z vajo (s "samoprepričevanjem") da res marsikaj doseči.

O sebi si mislim, da sem najboljša med najslabšimi in najslabša med najboljšimi.

Pokowc, tisto barvo ne daš v beli predalček za mehčalec, ampak direkt v boben! Glih zato se mi zdi fajn, ker se stroj nič ne ofarba! Ja, včasih pa so bile take barve, ki si jih dal v predalček, in potem... Še prej pa so bile tiste barve v papirnatih vrečkah, s katerimi si barval v loncu in si moral ves čas mešat, da niso nastali fleki... Ampak zdaj je to vse posodobljeno, in ravno to sem hotela povedati: da je zdaj to barvanje zelo preprosto, čisto in barve so veliko bolj obstojne.

O ja, cerkev plača elektriko, in sicer s tistim denarjem, ki ga dobi od vernikov v tisti mošnjiček (kako se mu že reče )... Sem videla enkrat na Elektro, ko sem šla plačat svojo položnico. Pred mano je bil župnik, ki je tudi prišel plačat položnico za elektriko, na pult pa je stresel en kup kovancev - zihr tistih, ki jih je dubu od vernikov.

Volk, jaz uporabljam "PRONTO antistatiko" proti prahu.

Pokowc, s to barvo, ki jo jaz kupujem, se stroj nič ne obarva! Ravnam pa točno po navodilih: po barvanju je treba pustit perilo v stroju, dat pralni prašek v za to namenjen predalček in še enkrat zalaufat stroj na istem programu, kot se je barvalo, samo eko program izključiš (da gre več vode). Tako se odplakne odvečna barva s tkanine in stroj se lepo opere - ne ostane čisto nič barve not. Jaz sem najprej barvala v oranžno (močnejša barva), takoj za tem pa v svetlo modro, in se na svetlo modrem nič ne pozna, da je bila prej v stroju oranžna! Barva pa stane nekaj manj kot 1000 sit in je namenjena za 500g suhega perila (za intenzivno barvo) ali 2000g suhega perila (za bolj bledo barvo). Toliko za informacijo, če te zanima, kolikšen strošek je to.