Tamburin

Jaz pa sem se naveličala dolgočasnih belih rjuh, in sem zadnjič v Merkatorju kupila barvo za tekstil. Ful fajn zadeva! Daš v stroj barvo, fiksir, ki je zraven, 1 kg kuhinjske soli in mokro oprano blago, ki ga hočeš obarvat, ter poženeš program za pisano perilo na 60 stopinj z manj vode (eko program). Manj blaga kot daš v stroj, bolj močna barva pride. Se pa vse zelo enakomerno obarva, brez flekov. Jaz sem ta prvič barvala v oranžno posteljnino za francosko posteljo in je prišla lepa oranžna barva (ne preživa, pa tudi ne prebleda). Ta drugič pa sem barvala hčerkino posteljnino (za 1 osebo) v svetlo modro in je prišla normalna svetlo modra - če pa bi s to barvo barvala posteljnino za 2 osebi, bi najbrž prišla prebleda, zato priporočam, da za večjo količino izberete bolj žive ali temne odtenke, ker itak pridejo svetlejši. Ta tretjič bom še eno mojo posteljnino pobarvala v temno modro - najbrž bo prišla srednje modra, ker je večja količina blaga. Imena barve se ne spomnim (škatlo vrgla stran) - vem samo, da je nemškega porekla. Bom naknadno sporočila, če koga zanima. A ja, še to: pri nadaljnem pranju rjuh barva ni zbledela!

Nak, si se zmotu - nisem trojka! Sem štirka (temnozeleno drevo)! Lahko noč tudi tebi!

A še nisi opazu, da sem taka zmeraj, ne samo danes?! Saj sem nekje omenila moj perfekcionizem, a ne? Pri meni mora biti vse razčiščeno do zadnje pike - kar pa nikoli ni, ker ne priznam ne zmage ne poraza. Konca ni. Vedno mora biti še kaj za argumentirat z moje strani in s strani sogovornika... Moje prjatelce že vejo, da če grejo z mano na kavo in klepet, si morajo vzeti vsaj 2 uri cajta...

Ja, sanjalica, imaš prav! Glej, jaz sem glede moje mame že marsikaj dojela, spoznala, se trudila odpustiti, jo razumeti... Že od svojega 20-ega leta se intenzivno ukvarjam z odnosom do svoje mame in z vzorci, ki sem jih pobrala od nje... Ravno zato, ker sem se vedno bala, da bojo moji otroci imeli tako mamo kot sem jo imela jaz, ki je v bistvu sploh nisem imela. Ko sem v eni regresiji podoživljala svoje rojstvo, sem videla, da sem po prerezu popkovine ostala čisto sama - mama se me je rešila iz svojega trebuha in opravila s svojim poslanstvom... In zdaj sem se sprijaznila, da mame sploh nimam, ampak da me je ta ženska samo spočela in rodila. Je samo biološka mama. In zaradi tega še ni božanska zame, ampak je samo plodna ženska (zdaj že v menopauzi), kot vse ostale plodne ženske. Mama mi je bila precej starejša soseda, ki me je naučila šivat in kvačkat, in 24 let starejša prijateljica, ki me je naučila življenskih modrosti. Prejšnji teden je tako naneslo, da sem peljala mamo in očeta z avtom (šli smo po mojo hčerko k baletu, potem pa na svakov rojstni dan). Ko sem parkirala na parkirišču, da smo počakali mojo hčer, je oče stopil ven in z mamo sva ostali sami v avtu. Niti besedice nisva spregovorili, kot da se nimava kaj pogovarjati - kot dve tujki. Pa nisva v nobenem konfliktu... Potem pa se je oče vrnil v avto in je mama izstopila ven na zrak. Z očetom sva takoj začela debato, se ful zabavala in se režala drug drugemu... Tedaj sem spoznala, da mame res nimam, in da imam samo očeta. Kaj čmo - tako je. Dejstev ne moremo spremeniti, lahko jih samo sprejmemo taka kot so. In lahko se iz obnašanja drugih naučimo, da taki ne smemo biti do drugih, če jih ljubimo.

Mateja, mogoče je res vse skupaj iluzija. Jaz samo izhajam iz narave, ki je ženske naredila bolj instinktivne, nežne, in med noge nam je dala luknjo... moške pa bolj razumske, fizično močnejše, in med noge jim je dala štil. Tako kot je naredila rastline, ki dajejo kisik živalim in ljudem, in tako kot je naredila živali in ljudi, ki dajejo ogljikov dioksid rastlinam... Mogoče je pa tudi to iluzija, da z uničevanjem zelenih površin jemljemo sebi zdravje. Ja, civilizacija gre naprej; kmalu bomo hodili okoli z bombolami kisika in se samo še klonirali... :o|o: Sanjalica, saj pravim, da me ne briga, kdo s kom seksa in kako... In me tudi ne moti, če drugačni od mene živijo in delajo v moji okolici. Tudi me ne moti, če se me kdo od teh drugačnih zaželi - ga pač odklonim in grem dalje... Moti pa me, ko mi vsiljujejo svoj način spolnega življenja in želijo prepričati, kako so oni normalni in brez predsodkov in "in", istočasno pa ne sprejmejo dejstva, da jaz pač nimam takih nagnjenj kot oni. Jaz zanje nisem "in" in sem polna predsodkov, ker sem hetero... Torej kdo je tle do koga strpen?

Tudi mene en k... (oziroma p...) briga, kdo s kom pa kaj... Sam mene naj že enkrat biseksualni tipi in homoseksualne ženske pustijo pri miru! Drugače pa menim, da je biseksualnost in homoseksualnost motnja, ne pa nekaj normalnega, naravnega, kot velikokrat slišim ali berem. Vzrok za to je pravgotovo v vzgoji (velik vpliv mame na sina ali vpliv očeta na hčerko) ali pa v kakih travmatičnih dogodkih v otroštvu ali obdobju odraščanja (pedofilstvo, posilstvo...), zaradi česar dobi človek odpor ali strah do nasprotnega spola... Teh motenj je po mojem vse več (število bi in homo narašča), ker je vse manj pogojev za zdravo vzgojo. Narašča število enoroditeljskih družin, vse več je spolnega nasilja, po vrhu vsega pa se še toliko govori o homoseksualnosti kot o nečem naravnem, da zdaj postaja to že modna muha. Tisti, ki hoče biti "in", mora biti vsaj "bi", če ne že "homo". Opažam pa tudi, da smo heteroseksualci veliko bolj strpni do "bi" in "homo", kot so oni do nas! Vsaj moje izkušnje so take... :xx!:

Jaz imam vsak dan prost... ... dokler me ne zaprejo.

16 jurjev in pol! ... Pa še gledam, da sem po 19. uri gor, ko je impulz cenejši!

Koliko Časa preŽiviŠ na internetu? PREVEEEČ!!! (Sem vidla na računu od Telekoma... :OO!: )

Ja, če delam tisto, kar me veseli, res naredim ful in sploh ne morem nehati. Zanimivo, da sploh ne čutim utrujenosti, dokler delam - šele ko preneham delati, začutim fizično utrujenost, psihično pa se počutim kul... (... kot na primer ta teden, pa še ves drugi, ko imam ful enega fajn dela ) Tisto, kar me ne veseli, pa najraje sploh ne delam :o|o: - če pa že MORAM, delam z muko in me vsak gib utrudi, in ura se mi zdi dolga kot cel teden! :xx!:

Jaz mislim, da tisti, ki tudi sam nekaj obvlada, bolj ceni tisto, kar drugi obvladajo. Ker ve, kaj je vloženo v to, da človek nekaj obvlada (tisto zanimanje in vztrajanje, ki ga omenja pokowc )...

He he he... to pa imam jaz: širok nasmeh in odškrtnjeno zgornjo desno enko! No, pa ne preveč - na hitro se skor ne vidi. Je pa bila bolj odškrtnjena (ko me je v 3. razredu ena starejša punca na zobe ), pa mi je zobozdravnica malo pobrusila, da je malo zravnala z levo enko. Na srečo sem imela dovolj velike enke, tako da so še vedno normalne velikosti. Drgač pa me privlači kaka zanimiva osebnost, malo karizmatična, izvirna... Kar pa se zunanjosti tiče, pa močne moške roke, širok vrat in ramena, globok pogled... Sam bom morala kej spremenit, ker z glih takimi tipi ne zdržim dolgo... Hja, to je pa tisto: privlači me eno, ustreza pa mi drugo...

Ja, Mick, sigurno te bojo drugače gledali. Tudi mene povsod bolj resno jemljejo, če sem "uštimana". Še najbolj pa sem opazila razliko, ko sem nekaj cajta nosila očala (tista s filtri proti bleščanju - za utrujene oči - ki jih ni treba nosit non stop). Z očali sem menda bila kot kaka prfoksa in so vsi imeli bolj en rišpekt do mene... Drgač pa sem ful preprosto oblečena in me skoraj povsod vsi tikajo (pa ne s prsti! ).

Meni pa bolj kot obleka pove o človeku njegova obutev. Na primer južnjaki skoraj obvezno nosijo neke čudne cipele (staromodne salonarje...), po možnosti z belimi nogavicami..., ali pa superge brez nogavic. :xx!: Športni tipi seveda superge na bele nogavice ali pa "pohodne" čevlje (debelejši podplati) ali masivne sandale poleti (s širšimi trakci)... Obuti po zadnji modi se mi zdijo brez domišljije in svojega jaz-a, ker jim mora nekdo drug diktirat, kaj naj dajo nase... :o|o: Najbolj bad :xx!: pa se mi zdi videt tipa sredi poletja v zimski zaprti obutvi! Tak se mi zdi ful zanikrn in neskrben do sebe - kako naj bo šele do drugih! Za ženske velja enako, le da jaz pač bolj moške opazujem in takole v sebi ocenjujem...

Hja, pa Kljuka, a ne?

A te ven ne spustijo, ker te hočejo spravt v kakšno kletko?

A prou nočte, da tipkam, al kaj?

Ima, ima... Pa še eno napako ima... Je poročen! :o|o:

Zmen se z Bobnarjem - on reku, da moram roko dvignit...

Tud kariesa nimam - poglej: Mam dobrega zobozdravnika!

Ma jst obe roki v luft, pa z nogami tipkam!

Ma sam da ni v glavi... luknja!

Sam kaj, ko pa ima tista glava luknjo... :o|o:

Pa dobro - a bo kdo sploh odgovoru teli Živi na vprašanje?

Čestitke naši Nataly za izredno lepo napisano zgodbo "Vsepovsod ljubezen"! Sem prebrala 1. del in komaj čakam še ostale... Res talent ! Nataly, že itak si mi bila že prej kul, zdaj pa te še bolj cenim! Bravo!