Tamburin

Še nič. Vse tiho.

Strah je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni!

O, Bili, kakšno presenečenje! Welcome to the club! (Za ostale pa: to je moja prijateljica! ) Ja, tudi jaz se sprašujem, koliko se je sploh vredno truditi... Bolj ko se trudiš za druge, manj drugi to cenijo - bolj ko si brezbrižen, bolj drugi skrbijo zate in te povijajo v vato. Otrok vedno velja za nadobudnega (obetavnega), pa če to je ali ni.

Oooo, nataly, hvala! Ja, ja, sej znam tud rjovet - sam to mora biti pa že zelo hudo! Ko vidim, da mi kdo hoče direktno škodit iz čiste hudobije (n.pr. če "me dira, dok spavam" ), potem ni pardona! Če se ne morem umaknit, tudi grizem! Dokler pa še verjamem, da obstaja nek tehten razlog, zakaj je tako kot je, ni panike. Imam visok prag tolerance in večinoma ne znam zameriti. Sem preveč pozabljiva. (Mogoče pa si bo treba že nabavit Bilobil. ) Ali pa še vedno naivno verjamem, da dobro se z dobrim vrača... :o|o:

Jah, nič! Konkurenca! Kdo ponuja več za manj?

Astra, hvala za tvoj komentar. Saj ne gre tle za ponižnost in ponujanje pomoči nekomu, ki si je ne zasluži... Nekje v sebi vem, da je tip duša od človeka, da je vreden prijateljstva..., samo ful zmedeno ozadje ima. Težko bo stopil iz svoje preteklosti. Mi je pa tale Zlata ribica resnično že pomagala! Pred 2 dnevi sem šla mimo njega in ga nisem opazila, on pa me je opazil in poklical! Na kratko mi je obrazložil, za kaj gre, kaj več pa ni mogel, ker sva imela otroke zraven. Mi pa je obljubil, da se bo ta teden oglasil pri meni, da se pogovoriva. ZLATA RIBICA, HVALA TI! Včasih je vredno se potruditi (ne vreči puško v koruzo), še posebno, če čutiš, da je tako prav!

MOJEMU SINU ŽIVANU, KI DANES PRAZNUJE SVOJ 5. ROJSTNI DAN, IZ SRCA VOŠČIM IN MU ŽELIM SREČNO IN MIRNO OTROŠTVO, OBDANO Z LJUBEZNIJO, TER DA BI ZRASEL V ZDRAVEGA IN SAMOSTOJNEGA FANTA.

Nataly, če si to prvič naredila, ne se ustrašit, če bo občutek v začetku malo neprijeten (pikanje, srbenje...). Kasneje se koža navadi in je SUPER! Da ti ne povem, kaj sem si jaz ta prvič naredila! Ker nisem imela nič drugega doma kot samo depilator in depilacijsko kremo (nič za britje), sem se odločila za depilacijsko kremo. Z depilatorjem bi namreč bilo prehudo - puljenje pa to (auč auč). In si jaz lepo nanesem gor depilacijsko kremo, s katero nimam slabih izkušenj pod pazduho in drugod. Ampak tam spodaj... jao jao! Sluznica pa to - vse se mi je vnelo in peklo za znoret! Nobena krema za rane, opekline in ne vem še kaj vse... mi ni pomagala. Sem že razmišljala, da bo treba v lekarno in tam pred folkom razlagat farmacevtki, kaj rabim, pa zakaj... Na srečo imam eno prijateljico farmacevtko in sem jo poklicala po telefonu kar domov, da sem ji stvar pojasnila... Svetovala mi je, naj si kupim BOROVO KREMO Z A VITAMINOM (izdeluje Obalne lekarne Koper). To je krema za manjša vnetja, ki je primerna tudi za sluznico... No, tale krema mi je zadevo pozdravila čez noč. Toliko za informacijo, če boš imela kake take probleme. Drugače pa nič bat. Ko se koža privadi, je super biti obrit! Depilacijske kreme pa ne uporabljam več! Samo še žiletka pride v poštev za tam spodaj!

RECEPT ZA POLNJENE PARADIŽNIKE 7 trdih paradižnikov izdolbi pri peclju (z nožkom in žličko), posoli notranjost in obrni, da se odcedijo. Pripravi maso za polnjenje: 1 konzervo tune (185 g) odcedi in nareži na drobno. Primešaj 60 g masla, 1/4 sesekljane čebule, 1/2 stroka sesekljanega česna in sesekljan peteršilj. Z maso napolni paradižnike in jih postavi v hladilnik za nekaj ur. Dober tek!

nataly

A me nisi vidu? Pile, kolk sem nerazpoznavna! Se bo treba še po glavi obrit.

Evo vam fejst kosmate: http://www.veryhairy.net/uvodna.htm

Mogoče hitra vožnja z motorjem, skok s padalom, skok z elastiko ali kaj drugega takega, kar ti požene adrenalin po žilah. Vendar previdno, da ne pride do nesreče! Sama nisem še nič takega probala, mi pa je prijateljica pravila, kaki občutki so to: kot da se ti nekje v trebuhu (mogoče v pleksusu) nekaj odmaši, en čep gre ven... in potem čutiš ful pretoka in si poln energije še nekaj časa. Baje, da celo tudi od tega lahko postaneš odvisen - da potem to dozo adrenalina skoz rabiš.

Ma ne bi rekla, da državni aparat. Po mojem bolj droga, ki mlade omamlja :xx!: :o|o: , da samo bluzijo, namesto da bi se upirali.

Uf....Tamara......ti pa v srčni krizi.....tako kot Mick Hja, dejva se razjokat, pa bo! Hm....kam bi pa ribica zataknila moje pisemce njej O, sej tud pr ženskah kak organ kej drži! Tamara, drž se...... Sej gre, hvala! Tudi ti!

Hojla, Zlata ribica! Ker tukaj ni belega golobčka, ki bi raznašal pisemca, bi prosila tebe za eno uslugico. A bi ti zame odnesla eno pisemce unmu mojmu - saj veš kateremu? Ker je zdaj poletje, se bo najbrž prišel kaj kopat v morje (aja, upam da si morska zlata ribica!)... Prosim te, zatakni mu tole pisemce za kopalke! Boš? Pliiiiis! (Upam, da si rekla JA. ) Hvala!!! Dragi B.! Tvoje ignoriranje v zadnjih dneh sem razumela kot konec najine zveze. OK. Ne bom te spraševala, zakaj. Mogoče si našel drugo, mogoče nisem prava zate..., če pa sem te s čimerkoli prizadela, mi prosim oprosti, ker ni bilo namerno. Mogoče si kakšno mojo besedo narobe razumel in se nisi pripravljen pogovoriti... Ampak to zdaj ni več pomembno. Rada bi ti povedala samo to, da lahko ostaneva prijatelja, če tudi ti to želiš. Če se kje srečava, ni treba, da se grdo gledava, ampak lahko greva na kavico in kaj poklepetava. Če boš rabil kako pomoč od mene, ti bom pomagala, kolikor bom lahko... Eko, to sem ti hotela povedati, a kaj ko se mi ne oglasiš. Lepo se imej! Čau! Tamara

Srečnica!

Ja, Mick, saj vem. Saj ne pravim, da jaz nimam ega in da nisem ujeta vanj. Se ga pa včasih zavedam in se skušam z njim nekako "boriti"... Sem glih zdaj v enem takem obdobju, ko si skušam tole dopovedati (da prava ljubezen nima nič skupnega s tisto bolečino ob izgubi), zato tak moj prejšnji post. Da napišem in se počutim močnejša od ega, ki je nepismen.

Hja, veš zakaj se mi zdi morje ujeto med kopna, ne pa kopno med morje? Ker če kopna ne bi bilo, bi se morje svobodno razlilo povsod, če pa morja ne bi bilo, se kopno ne bi kar sesulo povsod, ampak bi ostalo tako kot je. No, tako predstavo imam jaz. Čeprav, če malo pomislim , je tudi to res, da ima kopno tako obliko zato, ker ga je morje "spodjedlo", oblikovalo s svojo silo vode... in ga še vedno skoz oblikuje. (Zdaj sem pomislila na tisto pljuskanje valov ob skale. mmm...) Ja, nevihta pa nas res pomiri. Mateja me je s svojim postom spomnila na lanski dopust v Fažani. Smo prišli tja ravno po nevihti - naslednji dan. Vse je bilo mirno, sonček je sijal, ljudje kot v transu, še psi niso nič lajali in tulili... Kot da smo prišli v raj! Le okolica je bila vsa razdejana: polomljena drevesa, tu pa tam še kak predmet iz kake prikolice, pa na vseh štrikih se je kaj sušilo... Milina. Zanimivo, a ne, kako narava vpliva na naše razpoloženje.

http://www.astrologija.org/forum/index.php...n+ne+pozna+meja

Mogočnost morja in mogočnost nevihte... hmm... Se mi zdi, da je razlika v tem: - Morje je mogočno zaradi svoje veličine in globine, vendar seže le od ene do druge obale in ne more nikamor uiti. Je tam, kjer je, in nas nekako ne "ogroža". Je ujeto na enem področju (razen tisto malo razlike pri plimi in oseki). - Nevihta pa (vsaj tako se zdi) nima meja. Njena mogočnost je v tem, ker ne vemo, kam vse bo segla in s kakšno močjo, in kaj bo pustila za seboj (kakšen kaos in kakšno čistino). Je nepredvidljiva. Ne vemo, kdaj bo prišla in koliko časa bo trajala, medtem ko morje je vedno tam kjer je. Se pa tudi strinjam, da je nevihta očiščevalec narave, ki je v rokah eksistence. Nanjo ne more vplivat človek in reči: "Ne, tega pa ne dam, tega mi ne sme nevihta uničiti..." Človek lahko samo počaka, kaj bo nevihta naredila, in potem mora sprejeti tisto, kar je nevihta pustila za seboj. Če človek to hoče ali noče. Mora. No, toliko o mojem trenutnem razmišljanju. (Uh, sej znam tudi filozofirat! )

Ja, res se je to za vprašat! Pred kratkim sem nekje napisala (in so se eni tudi strinjali ), da "nesrečna ljubezen" ne more obstajati. Če ljubiš, ljubiš - in si zato srečen. Neglede na to, da ne dobivaš nobenega povračila. Če resnično ljubiš, želiš ljubljeni osebi vse dobro - celo tudi to, da ni s tabo (če noče biti s tabo), ampak da je s tistim, s komer si želi biti. In si srečen, ker je ljubljena oseba srečna... Torej ne moreš biti nesrečno zaljubljen. Nesrečen in ranjen je lahko samo ego - tisti košček v tebi (v meni, v nas...), ki hoče nekaj IMETI, nekaj posedovati. In če nima, je nesrečen in ranjen in ga boli...

Ja, jaz navadno pokažem čustva na tak način, kakor bi želela videti od partnerja. To je: ful pozornosti, komplimenti, dopuščanje svobode... Vendar sem ugotovila, da je nesmiselno pričakovati od drugega enak način izkazovanja, kakor ga imam jaz - ker ljudje smo pač različni. Bolje je ugotoviti, na kak način ti partner kaže svoja čustva (spoznati njegov način), in tisto sprejeti kot nek viden znak (če viden znak sploh potrebujemo).

Hja, sej jaz sem se tud sam 2x letos kopala (v morju)! Pa mi prjatelce po Sloveniji zavidajo, ker imam morje pred nosom - na koncu pa se one več kopajo in sončijo kot jaz! :xx!: Sorry, tle ni tema o morju in plažah!

A bi me prišel gledat? Če si Primorc, pol veš, da je pr nas na Obali sam en plac za nudiste - pa še ta je divja plaža (Bele skale v Strunjanu). Ma ni treba zdej vsak dan hodit tja gledat, katera ima obrito, ker nisem glih pogost obiskovalec! Aja, lahko pa najdeš kero drugo tam - obrito! Z malo sreče seveda...