Tamburin

Contesa, kot sem jaz slišala (ne vem, če je to res), se predvideva, da naj bi na družinskega člana pripadalo 40 kv.m. bivalne površine. Če pa ima družina več kot 40 kv.m./člana, naj bi plačala davek za tisti višek (torej za tisto, kar je nad 40 kv.m./člana). To pomeni, da naj bi ena povprečna 4-članska družina imela 160 kv.m. neobdavčenih - torej lahko ima 100 kv.m. stanovanja in 60 kv.m. vikenda na morju. (Pa tudi z manj se da lepo živet - n.pr. 80 kv.m. stanovanja in 30 kv.m. vikenda na morju.) Še najboljše pa je imet kar stanovanje na morju!

Ste bili kdaj v situaciji, ko ste se morali za nekaj odločiti, pa niste vedeli, katero plat v sebi poslušati: čustva ali razum (ko srce govori eno, pamet pa drugo). Kaj večkrat poslušate oz. na podlagi česa se večkrat odločate, na podlagi čustev ali na podlagi razuma? Pri meni osebno so velikokrat čustva skregana z razumom, in na koncu skoraj vedno premagajo čustva - pa ne vem, če je to zmeraj OK...

Jaz pa nimam bad filinga glede tega obdavčevanja. Zakon sicer še ni oblikovan, a upam (vsaj UPAM), da bo pametno - khm khm... * Kolikor jaz razumem, nameravajo obdavčiti tiste kvadrate stanovanjskih površin, ki jih imajo ljudje viška. V moji okolici je kar nekaj ljudi, ki živijo sami na 120 kv.m., po drugi strani pa so družine, ki se stiskajo na 25 kv.m. :xx!: . Upam, da bojo s tem zakonom dosegli to, da bojo ljudje, ki živijo v prevelikih stanovanjih, začeli ta stanovanja prodajati tistim, ki jih potrebujejo, sami pa šli živet v manjša - n.pr. tja, kjer se zdaj stiskajo družine. Zdaj bo kdo rekel: "Ja, tisti, ki imajo preveč, imajo, ker so si to prigarali. Ni prav, da se jim vzame njihove žulje..." Po eni strani res, vendar po drugi strani se je za vprašati: zakaj so si nabrali več, kot potrebujejo? A ni to pohlep? In konec koncev: če imajo za se obmetavati z odvečnimi kv. metri, najbrž imajo tudi za davek - davek na luksuz. Tisti pa, ki imajo veliko stanovanje in so ostali brez službe (dohodkov), ne vem, kaj še čakajo s prodajo stanovanja in nakupom manjšega, ali pa z oddajo odvečnih prostorov v najem. Tako bi prišli tudi do dodatnega dohodka za preživetje. Ne vem no, saj mogoče se motim... Gledam pač iz svojega zornega kota - ker imam vsega glih prav in si ne želim imeti niti preveč, niti premalo. Tako se mi zdi edino prav, in če bi vsi imeli glih prav, se nikjer nihče ne bi stiskal in nikjer nikogar ne bi bolela glava od preobilja... * (Se pa tudi res bojim, da zakon ne bo pametno oblikovan, ker ga oblikujejo in sprejemajo taki, ki imajo fuuulllll...)

Jaz rojena v porodnišnici v KP.

Jaaaa! Probaj! Deluje! Samo pazi: ne smeš klobase odgriznit in pojest!

E, to bo, Mateja! Med seksom se raje bašem s klobaso!

Aha! Pri mojem Vodnarčku (z Venero v Kozličku) opažam kar veliko svobodnjaštva, naprednega razmišljanja... Se pravi, da mu bolj Vodnar buta ven, kot pa kak Kozu, a ne?

Helenca, kako je kaj z uresničitvijo tvoje srčne želje? Jaz sem od zime do zdaj shujšala 6 kg! Ne jem kruha (pa ne zaradi kruha samega, ampak zaradi tistega, kar sem ponavadi rada dajala gor: marmelado, med, eurokrem...). Ne pijem sokov, ampak samo vodo. Ko grem na kapučin, obvezno naročim še kozarec vode z limono (itak je zastonj, voda z limono namreč) - sem brala, da ti kava odvzame iz telesa cca. 2 dcl vode, zato to izgubljeno vodo kar sproti nadoknadim. Zvečer se ne nažiram, ampak jem normalno, in če sem pred spanjem lačna, popijem kozarec vode. Hodim peš v službo in nazaj (2x na dan po 15 minut + ostala hoja). Pa seksam, kot je treba.

A to velja tudi za plot? (Vrzi svoje srce čez plot in telo mu bo sledilo.)

Pokowc, kdo to?

Majhna? Bolje rečeno NEMOČNA. O ja, sem se že počutila nemočno... Pa ne zato, ker bi hotela nekoga spravit na mojo "pravo" pot - nimam navade tega počet. Še pri otrocih (pri vzgoji) ne. Nemočno se počutim, ko imam kak problem, na katerega ne morem vplivati - vsaj ne takoj, ampak je treba n.pr. počakati na pravi čas. Ampak prej ali slej tudi to mine in se vse reši. In ko mine, vidiš, da sploh ni bilo tako hudo... V stanju tiste nemoči pa se je najbolje umiriti in si priklicati pozitivne misli, zaupanje v dobro (v dober razplet)..., ker drugače lahko padeš v depresijo in zboliš in je še huje. Brez moči nimaš kej počet - samo čakat in se z zaupanjem prepuščat toku... Brez strahu. Brez panike.

Se strinjam! Če ljubiš, ljubiš s srcem - in srce nič ne pričakuje nazaj. Če nekoga resnično ljubiš, mu želiš najboljše - mu želiš tudi to, da ti mogoče ljubezni ne vrača, ker te pač ne ljubi... Vendar ti ga lahko vseeno ljubiš in si srečen, ker je ljubljeni srečen, pa četudi ne s tabo. A ne?

Pa še res je! Če bom samo tle na Luni visela, namesto da bi šla na plažo, res ne bom porjavela...

Nesrečno zaljubljen si lahko takrat, ko ti ljubljena oseba ne vrača čustev. Ma zgleda, da se jaz vedno zaljubim v takega, ki mi izkazuje ljubezen.

Ko sem staršem predstavila tipa (mojega bivšega) in se jima že na prvi pogled ni zdel primeren zame, mi je oče rekel: "Da partnerja spoznaš v pravi luči, se morata najprej spreti." In še prav je imel!

Sesalec za prah je bolj za prah narejen, kot zame!

Ej, jaz si tega ne predstavljam: "nesrečno zaljubljena"! Ko sem jaz zaljubljena, sem vedno srečna!

Zaljubi se srečno!

Da sem izkoriščena, se navadno zavem šele kasneje, ko se mi razjasnijo določena dejstva. Če bi vsa ta dejstva vedela prej, se ne bi pustila izkoriščati. Zihr! Sprva nekomu nekaj dajem v dobri veri, da mu s tem pomagam, pa četudi na račun svoje škode. Navadno mi je občutek, da nekomu pomagam, bolj pomemben, kot to, da sem zaradi tega jaz za kaj prikrajšana. Če pa ugotovim, da je stvar podobna tisti pravljici "BOLAN ZDRAVEGA NOSI", potem pa adijo za vse večne čase. Odjebi! Kar pa se tiče tistega, kar je rekel pokowc (greš s kom v postlo, potem zjutraj_ papa), pa se mi ne zdi, da sem izkoriščena. Zakaj bi bila izkoriščena? Saj sem šla v postlo zato, ker mi je to pasalo! Če mi ne paše, pač ne grem! Kaj se pa zgodi "the day after", je pa stvar obeh, ne samo mene in moje želje... Če je "pa-pa", je "pa-pa"! Saj ne moreš nikogar prisilit, da ostane do konca življenja s tabo! Tudi glede skupnega prevoza v službo se ne bi počutila izkoriščano in imam popolnoma enako mišljenje kot Solea. Bi pa sodelavki edino še to predlagala (ne bi pa postavila kot pogoj), da si deliva stroške 50%-50%, ker se mi zdi to za obe pošteno (konec koncev bi bile tudi z delitvijo stroškov obe na boljšem, kot če bi se vozili vsaka s svojim avtom). Če bi pa mene kdo vozil v službo, bi mu pa itak sama od sebe dala 50%, ne da bi me za to vprašal. Hja, kar pa se tiče "psihoterapije", pa itak... jo dam toliko, kolikor je potrebno in kolikor sem sploh zmožna. Če mi kak pogovor ne paše, pa elegantno spremenim temo. In če to ne zaleže, direktno povem: "Ti, tle ti pa jaz ne znam pomagati..." , ali pa "Dej, ne teži s tem!"

Zirosi

... Debeluhi so srečni ljudje... ... Tudi če so brez denarja, debeluhi niso suhi ljudje... (A. Šifrer)

Hja, sam tud plače ne bojo več 6-mestne! (Moja itak že zdej ni. :o|o: )

KDOR VISOKO LETA, IMA DOBER RAZGLED!