Tamburin

A zdej bom morala še usta prlepit sem gor?

Danes sem ful pisana, kar je zame prava redkost... No: črne hlače, bordo majica, brezrokavnik bordo-ciklama-vijola-turkizen-oranžen-moder (brezrokavnik je samo 1, barv je toliko! ) in spodnje perilo svetlo modro. Veš, pri izbiri mojih oblačil (ne samo barv, tudi krojev...) vedno upoštevam mojo notranjost, moj značaj, moje energije (kaj mi paše kot osebnosti). To je moja poklicna "deformacija" . Torej to, da sem navedla vse svoje barve, pomeni, da ta tvoja teorija res drži.

Kako mi laska to vaše zavidanje... hehehe... Se hecam. Saj vam privoščim, da si tudi vi najdete mirno pot do službe, pa četudi ni ob morju. Tudi kak gozdiček ali vsaj mestni park zna biti prav prijeten... Samo avto je treba pustiti čim dlje od službe - ker potem moraš tudi iz službe iti peš do avta . Pa še lažje se dobi parkirišče bolj izven mesta, če n.pr. delaš v središču mesta...

Ja, marsa in astra, najbrž imata prav! V tisti zaljubljenosti človek misli, da je vse mogoče - tudi to, da se bo kdo celo spremenil! Če ti n.pr. nekdo kaj slabega pove o tvojem novem partnerju, misliš, da bo tista vajina silna ljubezen vse spremenila, popravila, celo izbrisala preteklost... Spet sem prišla do zaključka, da so izkušnje, ki jih občutiš na lastni koži, najboljša šola - šolnina pa najdražja. (PS: Astra, najbrž mi zato niso hoteli ničesar povedati, ker so vedeli, da jih ne bom poslušala. Šele zdaj vidim, v kakšnem strahu zame so živeli...)

Kljuka, hvala za tako spoštovanje, no! Huh, in to v kateri temi! Imej se fajn! (PS: Zakaj pa si tisto o kuzli in lajanju izbrisal?)

Vojko, mene si izpustu!

Se strinjam, da bi morali pri duševnih bolnikih zdraviti vzroke, ne pa odpravljati oz. blažiti posledice s pomirjevali in ne vem kakšnimi zdravili. Sicer to velja za vsako bolezen, ne samo za duševno... Pa, žal, tega ni. Prepričana sem, da bi se dalo marsikatero duševno bolezen pozdraviti. Sicer ne poznam nobenega duševnega bolnika. Imam pa prijateljico, staro 52 let, ki je v otroštvu prebolela otroško paralizo in sedaj močno šepa (eno nogo ima bolj razvito kot drugo). Občudujem jo, ker je ful samozavestna in se niti malo ne obremenjuje s svojo hibo. Nosi mini krila ali oprijete hlače, na plaži ima celo tanga kopalke... Živi popolnoma enako kot zdravi ljudje. Tudi partnerja ima in vse..., pa 2 odrasla sina... V glavnem: baba in pol! (Pa še levinja po horoskopu. ) Okolica jo čisto normalno sprejema, in to najbrž zato, ker tudi sama ni obremenjena s svojo telesno hibo. Normalno je zaposlena v pisarni, vozi avto (prirejen za njo)...

4 2 7 Jaz imam pa zimska oblačila v glavnem črna, bordo, kamel rjava... (ta najbolj prevladujejo). Se najde tudi opečnato oranžna, živo rumeno-zelena... Modrega pa čisto nič pozimi (modra imam bolj poletna oblačila - takrat mi pašejo bolj hladne barve, da me hladijo ). Pliiis, povej še meni kaj, Vojko!

Sej sem cela (oz. samo glava) tudi nekje med čestitkami!

A pol jst še nisem na 1/4 svojega življenja? Imam ful dolge dlake, tako da mi je še kozmetičarka rekla, da v 20-ih letih, kar dela kot kozmetičarka, še ni videla tako dolgih in močnih dlak v obrveh...

Strelka, prepričana sem, da bo vse OK!

Zaradi prebave. Otrok se v maminem trebuhu hrani preko popkovine, ko pa se rodi, se mora njegov prebavni sistem navaditi...

RESNICA Na sodišču se znajde Črnogorec Božo, obtožen posilstva. "Naskočil me je izza vogala..." priča žrtev. "Laže, še nikoli je nisem videl!.." vzroji obtoženec "Grozil mi je da me bo ubil..." "Laže!!" "Potem me je začel slačit..." "Laže, kurba!!! Laže!" "...in potem je izvlekel ven tisto svojo polmetersko batino..." "Ja bogami, ma kar je res je res..." se strinja Božo. ZAKONSKA "Dragi, a ne bi odpustil tega novega šoferja? A veš, kako vozi! Včeraj bi me skoraj ubil!" "Ja draga, ne bodi no taka. Dajva mu še eno priložnost!" Lep dan vam želim!

Kot na primer lev v 3. dekadi!

Ker imam doma oba spola, lahko iz izkušenj povem, da je pri previjanju fantke lažje umivat kot punčke, ker imajo oni spolovilo zunaj - pri punčkah pa je malo nerodno, če gre umazanija not... A brez panike! Vsega se navadiš, ko je treba! Ja, fantek je res pozneje shodil in pozneje spregovoril, prvi zobek je pa prej dobil kot punčka. Jokal je manj kot punčka, čeprav res večina pravi, da fantki več jokajo (da imajo več krčev). No, pri mojih to ni držalo. Fantek je veliko več spal kot punčka. Pri dojenju pa je bila punčka veliko bolj požrešna - je vlekla tudi, ko je bilo že vse prazno ...

Hvala vsem za vaše odgovore! Saj so si kar enotni, in tudi jaz mislim, da je najbolje biti tiho, dokler sama kaj ne vpraša ali pa sama ugotovi, da n.pr tip ni iskren. Potem ji lahko samo še dodam, da sem tudi jaz opazila, da se je takrat-pa-takrat zlagal. Ali pa še to ne. Saj itak, ko enkrat sama ugotovi, potem ve. Ne rabim pristavljat olja na ogenj. Mateja, omenjaš njeno lastno izbiro, predelovanje karme... Kaj pa, če je njena lastna izbira tudi to, da si je mene izbrala za prijateljico? Kaj pa, če predeluje karmo tudi z mano kot prijateljico? Nisem prepričana, da smo tako zelo neodgovorni za svoja dejanja in da lahko vse opravičujemo na tak način - kao: to je njena karma... Kaj meniš? Sama sem bila tudi že v obratni situaciji, in moram vam povedati, da mi ni bilo glih prav, ko mi ni hotel nihče nič povedati - in to moji najbližji! Če sem jih vprašala (prosila, naj povejo...) , so mi rekli: "Boš že videla!" ... in samo kimali z glavo... To se mi tudi ni zdelo v redu, a je bilo, kot je bilo. Moja karma.

Hja, včasih pozabim, da smo si ljudje različni. Ma saj ne vem, zakaj sem se sploh vmešala... Če me ne zanima, se mi ni treba vmešavat. A ne? Zgleda, da sem danes nekam "vmešljiva" . Saj si vidu, kakšno temo sem prejle odprla - "Kadar ima prijateljica napačnega tipa"... Sorry!

Obvezno!

Ja , ima jajca jo vprašat! In ima posluh za njo! To je vsa tehnika...

Vojko ! Ja sej vpraša pa najbrž, kadar že sluti ali se boji, da je kaj narobe. In če je res kaj narobe z razmerjem, itak kmalu zasluti. A ne? Če pa se boji resnice, pa niti ne vpraša, in potem je bolje pustiti stvar pri miru. :o|o:

Kaj pa, če te ne vpraša, ti pa vseeno vidiš, da to njeno razmerje ni OK? Ji privoščiš, da je srečna, dokler bo, ali ji privoščiš, da čimprej sprevidi (in pri tem pomagaš s svojim komentiranjem)?

Denimo, da se tvoja dobra prijateljica zaljubi v tipa in začne z njim razmerje, ti pa veš, da tip ni zanjo. Pustimo na stran tiste slabe občutke - intuicijo, kao: "se mi zdi, da tip ni zanjo..." (ker taki občutki lahko izvirajo tudi iz kake neprivoščljivosti, ljubosumja...). Recimo, da prijateljici želiš dobro, a točno vidiš, kako se ji tip laže, ker enkrat reče tako, drugič drugače (o isti stvari). Ona pa je zaslepljena s svojo zaljubljenostjo in sploh ne sliši (ne opazi) teh laži... Kaj storiš? Ali prijateljici takoj poveš svoja opažanja in jo skušaš "zaščititi" pred tipom, čeprav jo s tem zbegaš in onesrečiš? Se počutiš za to sploh "kompetenten"? Ali pustiš času čas, da sama spozna, sprevidi..., ko jo enkrat mine tista začetna zaljubljenost, ki ji zakriva resnico? Koliko si pravzaprav prepričan-a v svoja opažanja? Si bil-a kdaj v obratnem položaju - torej, da si se zaljubil-a v osebo, ki so ti jo vsi drugi odsvetovali ali samo kimali z glavo...? Kako si se počutil-a?

Pa kaj ima to veze, kdo ima kolko objav ali kdo je bolj aktiven... ? Jaz nikoli tega ne gledam.

Kaj je privlačno? Včasih že tip, ki sedi na klopci in je sendvič. Danes zjutraj, ko sem šla na delo, mi je padel v oči eden, ki je tako mirno sedel na klopci in tako blaženo zrl predse v morje, pri tem pa počasi in z enim posebnim užitkom jedel sendvič... Se mi je zdelo prav hecno, kako sem se "poistovetila" s tistim sendvičem...