Alan_New

Gong - Soli

Ime vpliva do določene mere na njegovega nosilca. Z zakonodajo nam je dovoljeno spremeniti ime in priimek in kdor hoče, lahko to stori brez težav.

Dejansko je vseeno, katero prebereš prej. Gre za veliko arkano št. 2 "Notranji glas" Osho zen tarota.

Danes nas je obiskala oseba s priimkom Odvsemogočni. Preverjeno na osebni izkaznici.

Priznam, da ju nisem jaz fotografiral, temveč punca.

Z jesenskega sprehoda. http://blueberry.moj-album.com/slike/3122153/Ryo08Gsc2idjZeF3.v.jpg

Ramones - Pet Sematary

Vredno. Spoznal boš mnogo inkvizicijskih modrosti in drugih prigod vrlih božjih služabnikov.

Za razvedrilo Foucaultovo nihalo od mojstra Umberta Eca.

Fabrizio De André & PFM - Andrea

Nekoliko pozno, pa vendar: hvala vsem za lepe želje. Cashy, želim ti polno življenje in previdno, kaj si želiš.

Hm, le zakaj so omenili mene? Kakorkoli, me ne čudi, da se nisi počutil dobro v cerkvah, ker je tam zbrana vsa negativa in gre za domovanje vampirjev. Seveda obstajajo izjeme, a so po moje redke. Da si se počutil dobro pri krišnovcih in budistih, me tudi ne čudi. Njihova praktična osnova je nenasilje, medtem ko ima krščanstvo krvavo zgodovino in je polno nasilja z "zveličavnim" trpljenjem na čelu. Kar se mene tiče, nočem pripadati nobeni organizirani in institucionalizirani religiji, ker vse skupaj kmalu postane mrtva forma in zgolj opravljanje obredov. Saj ni nujno, da se v tej realizaciji izgubi prava duhovna identiteta. Mislim, da ta takrat šele resnično zaživi brez ostalih primesi. Kar pa samo špekuliram na osnovi mojih (delnih) spoznanj.

Saj veš, kaj ti bo pomagala definicija. Definicija pa itak ni sama stvar, ki jo definira.

Itak. Le kdaj se je gospodar prilagodil sužnjem?

O, seveda je želje po smrti še kako utemeljena. Ti se pa očitno tako bojiš, da si proti temu, da nekdo dostojanstveno umre, in si za mučenje neozdravljivih ljudi?!

Poglej temo Izstop iz Katoliške cerkve.

Ta tema je že nekje odprta na LN. Sicer pa je po moje evtanazija človekova pravica, ki nam je nočejo priznati in dovoliti dostojno smrt, zaradi strahu pred Življenjem (in posledično pred smrtjo).

Pa še zaupanje prijateljev sem zlorabil in jih zajebal. Čudovito leto.

Moram reči, da je bilo zanimivo leto. Iz zavetišča sem vzel čudovitega psa, se naročil na revijo Sodobnost, se izpisal iz RKC, bil sem drugič pri mami Meeri, se vpisal na Lunin forum, spoznal Antoninusa... Nekako po teh dogodokih mi bo ostalo to letu v spominu. Recimo.

John Lennon - Give Peace a Chance

In tudi če bi bilo tako, zakaj je to problem? Sicer pa ne gre za enako mišljenje, temveč kvečjemu za enaka spoznanja. Vse ostalo je že unis natančno povedal. Antoninus, vidiš, to je to: the secret of attraction -- lepo je biti milijonar. (Nič napačnega ni v materialnem bogastvu in v milijonih; problem je, ko je to edini smisel.) Me prav zanima, če bi si recimo kakšni reveži v Afriki ali kje drugje strinjali s tem dokumentarcem. Bi začeli vsi pozitivno misliti in naenkrat ne bi bilo vež revežev. Sami milijonarji.

Indigo, moj komentar je bila zgolj pripomba mimo glavne teme o nesmislu pokopavanja mrtvih, ne pa o potrebnem razčiščenju s preteklimi dogodki.

Tudi s književnega vidika je Biblija obupna in daleč od mojstrovine. :xx!: Razen morda določenih odsekov, v celoti pa vsekakor ne.

Bi vozila 74 km/h, če bi ti grozila kazen 100.000 ali več? Saj se tudi meni zdi malo vprašljivo to z visokimi kaznimi in bi bila boljša vzgoja in zgled, samo običajno ljudi boli kurac za vzgoja, še bolj pa za zgled. Mislijo si, da lahko počnejo, karkoli se jim zazdi, in to uresničujejo v prometu. Tisti najhujši potem tudi ubijajo na cestah.

Kaj se zdaj izgovarjaš name in na moj ego?! Od kje pa tebi védenje, da se jaz ne zavedam svojega ega?! Daj se malo pazi, kake debilne izjave daješ. Če bi imela kaj inteligence, bi poskušala poštekat, kaj ti ves čas hočem povedati s kritiziranjem tega dokumentarca, a vse kar zmoreš, so obtožbe nazaj ne da bi vsaj malo hotela ali si upala slišati, kaj pravim. Zakaj me je pritegnil nasmešek? Zato, ker je ta dokumentarec kot nalašč za krepitev ega in njegovih nenasitnih in večnih želja. Hočem, želim, zahtevam. Trik pa je spoznati, da so prav želje glavni problem. Kajti tudi če so uresničene, kaj imaš od tega vsamem bistvu? A res uresničitev želje prinese notranjo srečo in zadovoljstvo? Pa ne pravim, da so želje slabe, kot jih označujejo in obsojajo v večini religij, ampak da konec koncev sploh niso tako pomembne, kot si mislimo, da so, in kot nam vsak dan sugerira potrošniška mentaliteta in reklame, ki direkt temeljijo na zahtevi po zadovoljevanju nikoli nasitnih želja.