mgd

Ko spet odkriješ svoj večni odnos z Očetom, ni nobenih problemov več... zdaj in za vedno... zaradi pozabe so

Duša je večna... in ni da samo s tem ko umreš da greš h Očetu... in počivat... sam če zdej deluješ Zanj ... in to nadaljuješ tudi tam... drgač ponovno rojstvo, bolezen... in delovat Zanj je za nas naravno in vedno prijetno... onkraj vseh problemov

Zdej je doba prepirov... ...nam je pomoči, samo ena, za vse... petje Svetih Imen Boga Hare Krišna Mahamantra

Po milosti Krišne je duhovno gibanje na voljo vsem, ne glede na trenutno varno in ašram...

LYRICS: (1) pāyo jī, maine nāma raṭana dhana pāyo (pāyo jī, maiń to nāma raṭana dhana pāyo) (2) bastu amolaka dī mere satguru, kirpā kari apanāyo (3) janma janma kī puñjī pāī, jaga meń sabai khovāyo (4) kharcai nahiń koī, cora na levai, dina dina baḍhata savāyo (5) sat kī nāva khevaṭiyā satguru, bhavasāgara tara āyo (6) mīrā ke prabhu giridhara nāgara, harakha harakha jasa gāyo TRANSLATION 1) I have found, yes, I have found the wealth of the gem of chanting the Holy Name. 2) My true spiritual master gave me a priceless thing. With his grace, I accepted it. 3) I found the treasure of my several births; I have lost the whole rest of the world. 4) No one can spend it, no one can steal it. Day by day it increases one and a quarter times. 5) On the boat of truth, the boatman was my true guru. I came across the ocean of existence. 6) The Lord of Mira Bai is the Courtly Lord Giridhara, of whom I merrily, merrily sing His glories. REMARKS/EXTRA INFORMATION: The song presented above is the original bhajan Mira Bai had written. Many people, incorrectly, know of this song as “payoji maine rāma ratana dhana payo” which means “yes, indeed, I have attained the jewel of Lord Rama.” It is often rendered in Raga Pahadi in Bhajani Tala. (Vsi vejo da je bla Mira bhakta Krišne in vidi se iz vseh njenih pesmi in tud v tej je na konc omenjen Giridhar (tisti, ki je dvignil Govardhan goro, tj. Krišna, tko da je bolj konsistentno da je tukaj res "nam" (Sveto Ime) kot pa "Ram", kot poje ta na posnetku. Sta pa Ram in Krišna ena in ista Vsevišnja Božanska Oseba, samo drugačno razpoloženje, oblika in aktivnosti)

Motiš se.

Ker poznam Prabhupada.

Motiš se. Kdorkoli in kolikor že, ni dobr zate in za druge. Dvignt se morš nad dualno pecepcijo, če hočeš seb in drugim dobr.

Seveda. Lahko ga vprašaš, prebiva v tvojem srcu.

Sej mu ni, narobe percepiraš, samo ni odobraval njegovih koncepcij.

Motiš se.

Je govoru neki boljšga kot to.

To je interpolacija, tega Prabhupad nikol ni reku.

Kaj se zašteka? Si že probu? Si se predal Krišni? Seveda se poprav.

Sem že prvič tko prebral, pa zdaj dodajam še komentarje Ne, ni to po moje, nisem tega napisal. Če bi res rada izvedela kaj je po moje, preberi še enkrat kaj sem jaz napisal. Tisti, ki sprejmejo, so zaščiteni pred zlobo, tisti, ki ne, se bojo naučili iz njenih posledic. V čemu je problem? Ali lahko z umazano krpo kaj očistiš? Ali z več umazanimi krpami kaj očistiš? Najprej morš pr seb opustit zlobo, da bi sploh lahko drugim kej pomagu. Zase se lahko odločiš, da boš opustu zlobo ja in si tako pred njo zaščiten, ne morš se pa odločat za druge. Če se vtikuješ v svobodno voljo drugih je to tud zloba. Če je nekdo zloben, bo pristal v "zaporu", kjer se bo lahko popravu. V čemu je problem? Ti nisi še razčistila ja. Ja, ampak prava, ne namišljena, pristranska. Kažejo da tisti, ki niso zlobni so srečni in pred zlobo zaščiteni, tisti, ki pa ne, pa so v "zaporu", kjer se bojo lahko postopoma popravil. V čemu je problem? Ne, ne bo vedno tako deloval. Ko se bo iz posledic svojih dejanj naučil, se bo popravu. V čemu je problem? Naša naloga je, če hočmo bit srečni, da opustimo zlobo pri sebi, smo s tem dober zgled in vzpodbuda in da dopustimo "zaporu", da opravlja svojo funkcijo. Čist simple.

Moč odločanja je v rokah vsakega posameznika. Si jo pa lahko z zlorabo le te sam sebi omeji tud. Kot npr. nekdo, ki je svoboden in po svoji volji začne kadit in se zaradi tega zasvoji, omeji. Da je zasvojen ali da je začel kadit ni kriv nihče drug. Lahko se pozdravi. Bolj pravično kot že je sploh ne more bit, ker že je natančno absolutno pravično, vsak pod nadzorom Boga žanje tisto kar seje in se s tem uči in napreduje. Iz sebičnosti želet popolnoma pravično "izboljševat", je napuh in škodovanje sebi in drugim. Ta logika spet izhaja iz tvoje sebičnosti. Če hočeš odpravt svoje nezadovoljstvo morš ustrezno spremenit sebe, ne drugih. Ja, temeljev se je treba lotiti. Ustrezna sprememba sebe. Nehat iz sebičnosti škodovat in delat dobro. Če sem nezadovoljen, pomen, da sem jaz nekaj narobe deloval oz. narobe delujem. In noben če ve, ne gre zavestno narobe delovat. Kar pomen da nismo vedl. Ker nismo sprejel znanja. Če ga sprejmemo je vse dobr.

Vse. Kako pa se kdo odloča pa je njegova stvar. Občutek te vara.

Še povečat svoj kontakt s Krišno, da daš iz sebe ven vso zlobo in s tem avtomatsko tudi druge vzpodbudiš naj jo.

Ja, res ni treba in ne sam močno, tud popolnoma lahko spremeniš, se rešiš in to z najlažjo potjo, iskrenostjo.

Ja, sam vrača se nam kar smo mi prej drugim delal. Drugi so za nas lahko samo "poštarji" in ko odplačaš ti noben nič ne more, tud če hoče. Če pa nimaš odplačan, pa boš mogu plačat, pa če se na glavo postaviš, nič in nihče ti ne more pomagat. Vse je čist pravično in smrt sama po seb še nič ne konča. Kolk lahko kdo to zazna, pa je odvisn od njegove stopnje zavesti, iskrenosti. Če hočeš pridt ven iz karme morš vedt kaj te je pripeljal notr. To da nismo hotl služit našega večnega gospodarja Boga, Krišne. Takoj k nismo hotl in hotl uživat materijo, smo dobil lažni ego in s tem lažnim egom delamo marsikaj in plačujemo marsikaj. Tud če dobivamo materialno dobro je to trpljenje/ujetost/neizpolnjenost za dušo. Zato iz ujetosti v materijo se lahko reši samo tisti, ki nobenga druzga ne krivi za svoje trpljenje (ker po zakonu karme ne more bit nič nepravičnega) in ki začne prav delovat, tj. v zadovoljstvo svojega večnega gospodarja, Krišne. Tud tega seveda ne more še vsak razumet. Vse je odvisn od kapacitete. Hare Krišna

Čim si želiš neki druzga od Krišne, si vznemirjen. Čim si v kontaktu z Njim si pomirjen in zadovoljen.

Dokler se en zmotno poistoveča z materijo, bo mel rad enga in sovražu druzga (bodisi elite, bodisi begunce, američane, ateiste, vernike, mayavadije itd.) in to je vznemirjeno stanje. Čim pa ma nekdo kontakt s Krišno, ne more sovražit ali škodovat nobenmu, ker vse vid kot svoje sorodnike, brate, sestre do istega Boga, Krišne in ma do njih ljubezen in sočutje. Samo taka univerzalna ljubezen te lahko pomiri, odreši vseh problemov in da trajno zadovoljstvo.

To err is human. To err is inevitable for all, being not perfect. Still, no one wants to remain imperfect. There is an element within all that is animate that tends towards perfection. If it were not so, we would feel no want at all. Our tendency towards perfection is certainly very weak and limited; otherwise we could attain the goal at once. Our limited capacity and tendency for perfection makes room for the guide or guru. The imperfect is not so if it is not in need of help, and that also from beyond itself. The perfect is not perfect if he cannot assert himself or help others, and that too, of his own accord. So the guidance to perfection or Absolute truth is necessarily a function of the Absolute himself, and the divine agent through whom this function manifests is sri guru or the divine guide.

Niti to ne, Krišna je ekstremno dober.

In vedno večjim zadovoljstvom. Bog, Krišna je vsemogočen, vsemilosten, vsedober, vseprivlačen, vseprijeten.