mgd

To ni kot pod vplivom časa spreminjajoča se materialna oblika... kot recimo od Sai Babe ali od shamannama Bog wannabe-jev... In tud Sai Baba in shamannamo imata kot duši svojo večno obliko kot ljubimca Boga, sam sta pozabla na njo, ker sta hotla namest ljubit, tj. služit Boga, uživat mayo in po nekem času uživat namišljeno osvoboditev kot wannabe Bogova in po nekem času spet uživat mayo in spet... zarad neizpolnjenosti... lekcije.

p.s. Bog je onkraj dometa človeške umske domišljije in čutne zaznave. Ne morš ga vidt z materialnimi očmi ali si si ga predstavljat v umu. Je total neki druzga. Pozitivno presenetljivga, znova in znova, izpoljnjujočga. Po Njegovi milosti ga lahko vidiš, čutiš, vonjaš, dotakneš... s svojimi duhovnimi čutili. Najvišje bitje, najlepše bitje, najprijetnejše bitje, tolk lepe duhovne večne oblike še nis vidu, oči, obraz, nasmeh...

Ne rabiš domišljije, samo direktno izkustvo. Če si popolnoma predan Bogu, si praktično srečen vedno in povsod. Ja, pravi vernik je vedno ponižen, ker se zaveda svojega odnosa z Bogom in s tem tudi do vseh in vsega. Iz tega se zato se ne podreja lažem in domišljiji.

p.s. dokler si zadovoljen s svojo domišljijo da si Bog se seveda ne boš nikamor premaknu, četudi vznemirjen ko (neizogibno) ne gre nekaj po tvoje (le kako bi sploh lahko šlo lahko če pa si ti Bog? ... in si domišljijsko odgovoriš, da si si tudi to ti že prej iz svojega višjega jaza določu za "lekcijo", nabiranje izkušenj...). Ko pa si pridobiš višjo svobodo, višje zadovoljstvo, pa naravno to domišljijo opustiš.

Ja, do določenega nivoja, pol pa ti razodene še natančnejše in obširnejše svete spise, sporočila Boga za nas.

Ta "JAZ bog v tebi, tvoje bistvo" ni Bog On, Najvišje bitje, izvor vsega, vse. Je nepopolno poznavanje sebe, ki si delček ene izmed Božjih energij in kot tak Njegov večni služabnik. Kot tak seveda nisi nepomemben. Če z zlorabo svoje svobodne volje ne želiš ljubit Boga, ne morš bit pomirjen, zadovoljen, tolk kokr bi rad bil, zato jeza, nestabilnost itd. Če ga, si izpolnjen. Bog ni tam nekje daleč na nebu, ampak vsepovsod, tudi v našem srcu in tudi daleč na "nebu" (v svojem večnem prebivališču, Božjem kraljestvu). Ko sprejmeš Boga, ob tem spoznaš tudi svoje bistvo, Njegov večni služabnik. Dokler misliš da si JAZ bog v sebi, ne morš bit svoboden, tako kot npr. letalo v zraku ni, ampak mora eventuelno pristat na zemlji, ker nima višjega zavetja/pristana. Zato iz svoje namišljene "popolne osvoboditve" spet padeš nazaj v materijo, pod suženjstvo potreb svojega telesa, uma in časa. Če pa sprejmeš svoje pravo bistvo v zavetju Boga, pa si lahko vedno svoboden in izpolnjen v ljubezni do Boga, svojega večnega lastnika, gospodarja in najdražjega. Resnice se ne da spremenit, lahko se ji le upiramo in trpimo ali z njo sodelujemo in smo srečni.

Se strinjam. Ne razumem sam zakaj si to pisu men, ker tega ne počnem in to kar si opisoval sam naredu s tem poboldanim? Bog hoče od nas ljubezen, iz ljubezni. In tisti, ki to vejo, vzpodbujajo druge k temu, iz ljubezni do Boga.

Svobodo izbire mamo glede takega ali drugačnega delovanja, sam rezultate pa mormo požet pa če to hočmo ali ne. In tud ko jih žanjemo, svobodna volja ni izničena, ampak je določeno kaj lahko spreminjaš in kaj ne. Naša svoboda izbire ni absolutna, je relativna. Mi ne mormo določat kakšen rezultat je na kakšno aktivnost in tud dobit jih ne mormo po svoji volji, daje jih Bog. In naša svoboda izbire glede takega ali drugačnega delovanja je glede na dane nam možnosti, ki so spet pogojene s tem kaj smo prej delal in kaj imamo v osnovi kot možnost. Tud možnost delovanja nam je dana od Boga in lahko odvzeta. Če delujemo v skladu z Božjim nasvetom, smo lahko popolnoma srečni, kar je to kar si vsi želimo. Dobit idealnega partnerja, otroke, starše, dom, poklic, zadet na lotu... je seveda tud karma (v smislu posledice prejšnjih dejanj) ampak tud če mamo vse to, še zmer ne mormo bit srečni tolk kokr bi radi bli in smo ujeti v cikle rojstev, smrti, bolezen, ostarelost, strah, skrbi... Zato point je da odpraviš karmo (v smislu delovanja iz lažnega ega in tud posledic takega delovanja) in začet prav delovat, v skladu s svojo večno konstitucionalno pozicijo kot večni služabnik Boga. S tem si lahko vedno do konca izpolnjen, kar si vsak želi in se v tej smeri z vsem tudi trudi, sam mimo služenja Boga se tega ne da nikol dosežt. Ja, z vsem se da spopast in vse se da spremenit na vsedobro, na ustrezen način.

Le če zadovoljiš Boga, si s to ljubeznijo zadovoljen tudi ti, drgač ne, tolk kokr bi rad. Hare Krišna

Seveda je normalno, saj je živ vendar.

S tem ne bo za vse poskrbljeno. Je pa bistveno, da je za vse poskrbljeno. To lahko dosežeš le s služenjem Boga tako kot On hoče.

Prasad pomen Božja milost. Lakto vegetarijanska (+ brez čebule, česna, alkohola, kave ...) hrana ponujena Bogu. Dons enkrat rižoto, enkrat dateljne, enkrat ajdo in eno zelenjavno jed in puding.

Sama po seb je konkretna, otipljiva, ne rabi smrti. In smrt je pod njo. Vernik na podlagi konkretnih izkušenj večnosti. Jedu sm prasad, hrano ponujeno Bogu, za večno dobrobit.

Tale poezija ti glede spoznanja večnosti (pomiritve) Večnost je konkretna. ne more pomagat.

Če je vse že v tebi, kako si sploh lahko spala in kako to (zakaj bi potrebovala) da bi te drugi lahko budil? Jaz sem večno, zavestno, blaženo bitje, ne materialna energija (niti fizično telo, niti um, intelekt, lažni ego) in sem iz/od Boga, Najvišjega Bitja, njegov večni služabnik. To ti je jasn, da če ne veš kdo si, da je ljubezen do tebe pol do nečesa drugega, ne tebe? Recimo, ilustracija, če si ti v resnic voznik v avtu, ampak zmotno misliš da si avto, pol boš mislu da je ljubezen do tebe če natočiš bencin v avto, daš olje, zamenjaš brisalce... ampak seb ne daš za jest žemlje in ostaneš lačen. Se prav skrbi za avto ne morš rečt da je ljubezen do tebe, ker ti nisi avto. Na podoben način, če nekdo le skrbi za svoje začasno telo, um, intelekt, lažni ego, ne da pa hrane zavestnemu bitju, ki je on, ki je znotri njih, pol tisti skrbi ne more rečt ljubezen do sebe. Zato tud ljudje, ki imajo vse materialno (dnar, bajto, hrano, lepga partnerja, pozicijo... vse) še zmeri niso izpolnjeni, in še vedno jih je strah in majo skrbi in so jezni in nekateri tud nardijo samomor iz frustracije. Zato če hočeš res met rada sebe, morš najprej zvedt kdo si v resnic. Po rezultatu lahko veš kolk veš. In za to potrebuješ pomoč tistga, ki vedno ve kdo je in tudi druge vidi kdo so. Prebujen lahko prebuja druge speče.

Če je vse v tebi, zakaj (kako je sploh možno) da bi se kej naučila od drugih? Kdo pa si ti? Ta, do katerega nabiraš ljubezen?

Pinka, tole si napisala : Če po nečem hrepeniš in nekaj moraš poiskat pol bi se težko rekl, da se je nanašal na spremembo. Ampak ok, tud če si mislila na spremembo, je vprašanje isto... če je vse v teb, zakaj oz. kako je to sploh možno da ne bi izbrala ljubezni in prišla v osamljenost? Kako je možno, da bi sploh prišla v to osamljenost in kako to da zdej še nisi v ljubezni (kot praviš, da še nisi tam) ... če pa je vse odvisno od tebe, vse je v tebi? Zakaj "še" ne izbereš ljubezni?

Sej o tej za nazaj sem govoru, da se jo tud da spremenit, na tak način.

Ne rabiš predstave, sej lih v temu je fora. Ne rabiš nič dodajat resničnosti, sam sprejet jo morš tako kakršna je, ona že sama je taka kakršna je. Si ti rabiš predstavljat sonce da ga lahko vidiš kakršen je? Ne. Samo pogledat ga morš in vidt takega kakršen je, kakršen se samo-razodeva. S tem procesom ga lahko spoznaš. Tko kot sem zanč napisu, da si oblike rastline fižola ne rabiš predstavljat predno zraste da bi ga lahko vidu, samo pogledat ga morš kakršen je ko zraste, po postopku. Poplava teh citatov je zarad omejenega sprejemanja resnice. Res je, da mi lahko vidmo resnico drgač, glede na naš svobodni odnos do nje, ampak s tem le spreminjamo pogled na njo, ne resnice same. No in ko si jo pripravljen sprejet kakršna je, brez svojim umskih filtrov/dodatkov, si lahko pomirjen.

Ja, res je, ne morjo ga preložit, tist kar je tvoje je tvoje, kar je od drugih je od drugih. Njegovega ne morš sprejet kot svojega, lahko pa mu z nasvetom pomagaš pri reševanju njegovega (le v tem smislu ga lahko sprejmeš kot "svojega"). Če on ne sledi nasveta, se ne more rešit, niti ga ti ne moreš, kao s sprejetjem njegovega.

Naša prepričanja ne ustvarjajo resničnosti, resničnost je taka kakršna je, neizpodbitna, si pa lahko svoj pogled na njo izkrivimo s takimi ali drugačnimi svojimi ali od drugih umskimi prepričanji, lahko pa jo sprejmemo tako kakršna je in smo pomirjeni. 1. Da se, če nočeš zlepa, vzgojno naučiš kako ni pravilno delovat. 2. Ko začneš pravilno delovat. 3. Tolk, da dojameš lekcijo. 4. Glede na to kolk smo pod vplivom svojih ali od drugih umskih prepričanj. Stanja, ki ga želimo (vsi si želimo isto, brez trpljenja, polno zadovoljni, vedno) ne mormo dosežt s preusmeritvijo na misel in stanje, ki ga želimo, ampak le s pravilnim delovanjem. Ja, ne mormo najdt svojga miru in naš križ je težji, večji. Svoj križ vključuje tudi ustrezen odnos do vseh drugih. Se zavedamo svojega, s pomočjo Jezusa in ostalih Božjih odposlancev.

To je res, da se usode ne da spremenit, ker morš požet tist kar si sejal, če želiš ali ne, ampak se jo pa da tud spremenit, če si se pripravljen spremenit glede na lekcijo, tj. lahko ti en pokaže kaj te čaka glede na tvoja prejšnja dejanja in če se ti iskreno kesaš da si to naredu in si pripravljen od zdej naprej prav delovat, si lahko odrešen posledic tistih dejanj, ki še niso prišle. In tud posledice, ki so že v teku lahko spremeniš, s sprejetjem lekcije glede izvornega greha in si pripravljen od zdej naprej pravilno delovat.

p.s. to Hare Krišna Mahamantro (čisto, pravo ljubezen) lahko dobiš od prebivalca Golok Vrindavana, čistega bhakte Krišne in si hvaležen. Npr. moj Guru je eden izmed njih.

Po milosti g. Šive... Hare Krišna Mahamantra, ki sestopa iz Golok Vrindavana (večno prebivališče Šri Krišne, ki je iznad neosebnega brahmana, ki je iznad nivoja Bude, ki je iznad nivoja tega materialnega sveta) ... v ta materialni svet... če jo služiš, je kot "sekira", ki seka karmo (ali redira)... in čim je ne služiš... prideš pod vpliv materije.

Izvorni vzrok osamljenosti je pozaba svojga odnosa z Bogom v srcu.