-
Št. objav
3.803 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
8
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a FixMinze
-
No ja . Obožujem, častim te, ljubim te, poklanjem se ti, sprejemam te itd. Njega. Kje sem pa tu jaz. Tako kot Romeo, ko ga Julija zjebe. Grem potem sebe rezat ? No ja pretiravam. Zato sem se tolko obesil na oboževanje in čaščenje. Sej, če je kanal že odprt. Ga v resnici ne potrebujem. Ker ga že imam. Veš kaj mislim. Če verjame vase že verjamem vanj. A ni iskra v meni že prižgana ? a jo moram še enkrat prižgat. Verjamem vase in se srečam z njim ali verjamem vanj in se srečam s sabo ? Verjetno sta obe poti pravilne in verjetne. Pa dvomim, da ima tista v kateri najprej verjamem vanj kaj več globine. Saj kot sm že omenil. Iskra v meni že gori. Samo spoznati jo moram. Zakaj nebo raje začel pri sebi. Naj me od tam ponese v nebo. Če se mal pohecam - ne maram štopanja.
-
Mja zmotlo me je, da nekaj mora biti. Nekaj že je. Pa potem ' biti krisjan '. Zame samo nevarne prepreke. Tud ni mi ga potrebno spoznati. Bo se sam pojavil po tvojih besedah,da se ljubezen privlači in prepozna ali kako si že rekel. Potreba je strah po nedobljenem. Unis pa tamle piše o željah. Trpim, ker ne dobim, ker si želim in ne dobim. Ne želim in s tem že imam ? če nimam pa še bom. Po zakonu Ljubezni.
-
Mislim, da nisem rekel,da frajariš. Tud ne čutim tako. Sem pa rekel, da pametuješ. Torej, če definiram. Ko se moje strinjanje ne strinja s tvojim je to meni pametovanje. Lahko, da imaš prav lahko, da ne. V vsakem delčku besede se vedno skriva resnica in hkrati laž. Napačno usmerjena energija resnice lahko izpade kot laž. Torej, če ti meni pišeš; da se unis heca iz mojega nevstrajanja. In to napišeš s prepričanjem. Pa ti potem najprej jaz povem, da se se motiš ( znotaj mojega okvira že zaradi pogleda na svet ) in nato še unis. Se tvoje prepričanje in trdnost tega razbije v besedni zvezi - kaj se delaš pametnega. Pač zaradi čustvenega naboja, ki si ga nehote udejanil. No ja, se pa močno strinjam glede zavajanja. Hvala za opombo in nasvet.
-
Iz ene druge teme no ja iz Dnevnika . Bi mogoče kdo komentiral ? Stvar pa je taka, da stopnjevanja kakega pridevnika v slovnici ni mogoče vedno prenesti tudi na stopnjevanje v resničnem življenju. Tako je pridevnik "dober" gotovo mogoče stopnjevati, če gre za ocenjevanje kave ali vina: dobro, boljše, najboljše. S tem se lahko strinjamo tudi kristjani. Čisto drugače pa je, ko gre za "dobro" kot atribut, ki gre, kakor nas pouči Gospod sam, Bogu edinemu, denimo pri Mateju: "Kaj me sprašuješ o dobrem? Samo eden je dober." Ali še bolj določno pri Marku: "Nihče ni dober razen enega, Boga!" V slovnici je mogoče, v teologiji pa nikakor ni mogoče reči, da bi bil Bog "bolj dober" od človeka. Dober v božjem pomenu je pridevnik, ki ga tu ni mogoče stopnjevati ne v pozitivno ne v negativno smer. In kdor govori o "dobrem" človeku v verskem smislu, ta govori v odkritem in drznem nasprotovanju Bibliji ter tako Bogu samemu.
-
Lej mene pametnega ; dolgčas je odras nerazumevanja povedanega. Ponavadi si želimo stvari, ki so itak prec od nas, da bi jih imeli. Če se odrečeš željam in pričakovanjem se lahko dogodi, da jih bodo nadomestile drugačne želje, ki ne bodo izraz naučenega pač pa že danega. No, če to komu kaj pove.
-
Nič ti ne zelim zlesti. Jaz sem itak nag. Kadar me kdo ne obleče. Kje sem in kej nisem. Tam kjer praviš, da sem. A sem lahko kje drugje. Če ti ne pokažem riti ne boš vedla ali je kosmata ali ne. Če ti ne povem - da se depeliram. Boš mislila, da mi pač dlake ne rastejo. Razen, če si me videla v salonu, ko tulim. Hmm torej je moja rit kosmata ali ne ? Ardetn ziher ve
-
Ne razumem. A to je zvito vprašanje ? moram kako knjigo prebrat. Gor lepo piše, da ni razodel po mesu ? Hmm dvoumje se tukaj melje. Tisto vprašanje '' kako je razodel ? če ne po mesu ? je spodbuda v razmišljanje kaj pomeni, da ni razodel po mesu. Ker po mesu se vera krščanska ustvarja ne po Očetu Zato se pa stirnjam s teboj Jezus je ali pa Ni.
-
No bravo pa si sam povedal ! problem je le v tem, ker prihaja do nestrinjanja znotrej lastnih idej. Cerkve se sama odloči kaka bo in potem, ko se odloči se še enkrat odloči. S tem, da sta obe odločbi pravilni in nasprotujoči hkrati. No, če praviš, da je to odločitev članov. Hja kaj čem rečt. Cerkve je samo še ena ovčka v že tako veliki množici ovac, ki še kako potrebuje Pastirja. Po eni strani slediti tradiciji po drugi strani pa jo po svoje prirejati in usmerjat, če je potrebno. Bi mi rad povedal, da je to odločitev Cerkve in njeni članov ?
-
lol pa kaj ti si nepismena ali zanalaš ne bereš? Pa to jaz že non stop gonim.
-
Itak, da je pozunanjeno. Še celo ti razmišljaš pozunanjeno o Jezusu. Pa ravno zato, ker te vodijo verska čustva. Jaz nič ne zanikam Jezusa in ga tudi ne potrjujem. Prihaja do mene kot pač prihaja sam po sebi. Pa če tudi ne prihaja. Ni sploh važno. Kot je Jezus učil, da nam je bližje kot naše roke in noge. Samo pomeni, da je on že tam, kjer smo tudi mi sami. Vsi smo prisotni v svojem bistvu, ki je vedno naše eno edino edinstveno bistvo pa vseeno skupno. Jezus je to vedel. In zato govoril bližje sem vam kot vaše roke in noge. To pač nima veze s tem, da moram jaz verjeti v Jezusa. To pomeni samo to, da je on vedel kar mi nismo vedeli pa smo vseeno imeli. Nič drugega. Vse ostalo je stvar človeške napake oboževati in častiti Boga ali Jezusa zunaj sebe namesto, da bi častili in verovali tisto iskro o sebi na katero nam je Jezus pokazal, da obstaja v nas samih. Kako mu je Oče razodel ta, ki je v nebesih ? Če ne preko mesa ? preko njega samega. Preko tega kar je Jezus pokazal, da imamo. Neguj iskro v sebi in Bog bo prišel. In Jezus bo prišel. Če bo imel za kaj prit . Zato pa imeti Vero nima veze z biti kristjan. Je brez potrebe. Je v okvirih. Je nesmiselno. Je pozunanjeno. Ker z ne biti kristjan ničesar ne zanikam kot z biti kristjan ničesar ne potrjujem razen svojega dvoma. Kar praš Gor, če men ne verjameš.
-
Veš kva jaz mislim. Da si ti spet zgubljen v lastnih pogledih na moj svet. Jaz se lahko ustavim kadar hočem. Tudi kadar kdo drugi hoče. Ni mi treba vztrajat. Vstrajnostni moment je prirojen in se vsam vzdržuje. Ni mi ga treba forsirat. zato se lahko ustavim. Lahko zgubim nit. Lahko se razgubim. Lahko padem naprej in nazaj. Če želim. Lahko se vedno znova vračam nazaj. In hodim naprej. Lahko sem celo življenje tak. In to počnem zato. Da mi ne bo treba vzrtrajat, ker ni tu ničesar za vztrajat. Vztrajaš v tem kar samo po sebi vztraja. Veš. In to je tvoja zabloda o meni. To je najino nasprotje. Da je to kar se tebi zdi problem. Le moj življenski slog. Ki ga ne bom spreminjal, ker se sperminja sam. Kakšem je moj doprinos k temu ? Minimalen. Se samo prepuščam in dodajam ter odvzemam. Tako, da ne vem kaj je unis želel ali hotel narediti. Jaz sem ga gledal skozi oči pomagača. Kritika, ki mi pove kaj je narobe z mano. Kritika, ki odpira še eno polje moje zavesti, ki pa ni moje in hkrati je. In, če se zaletim se zaleti v take kot ti, ki ne vidijo, da je moje trplenje njegovo trpljenje. Da, ko jočem jaz v resnici joče on. Da jaz nisem to kar sem. Ker sem vedno nekdo drug. Kar pomeni, da mi gre ZELO NA KURAC narobe usmerjena tolažba, kar pa je problem TUJE percepcije in ne MOJE. Vidiš - to je to. Kar pa se občutkov tiče pa ima unis čisto prav. V želeodcu čustiš to kar ti leži. Pa če ravno je to občutek popolnega neznanca, ki se spaja s teboj. In to je finta povezanosti. In tako se svet izravnava in gra s celoto. Men je to jasno. Ka pa teb ? Torej med tem, ko ti razmišljaš kakšen težave ima jaz. Se tvoje že pojavljajo v meni in moje v nekom drugem- Čigavo je potem kaj ? Komu kaj pripada ? Čemu se sploh probaš definirat. Čemu probaš definirat druge ? Mene definira svet in ne jaz. Definicije prepuščam drugim in tako na boleč način rastem in odkrivam to kar sem brez sveta. In zato zvečer vedno zaspim kot dojenček - to je breskrbno. No pa sem si dal duška. In, če me misliš zej pohavlit. Se raje zazri vase in spusti kaj tegobe do sebe, da boš potem spet lahko po forumu zavijal z očmi, kar pa se ti bo zgodilo, če boš porušil katero od svojih fiksnosti. Ali v enem stavku - imaš preveč ega z mene. Ker ti ne potegne. Da, ko si ti ustvariš mnenje. Takrat see jaz umaknem in postajam to, kar ti razmišljaš. To kar ti meniš, da je pravilno. To kar tebi logični svet poveže kot logično. V resnici se pa samo boriš za obstoj lastnega sveta. In potem se še pametnega nardiš. MATR SEM JEZEN ! No ja hočem rečt jeza prihaja do mene. Pa pa. Lahko te pa pohvalim, da si imel velik doprinos pri spoznanju tega Sicer pa je vse moj problem tudi ti. Ja zpravim dejmo času čas. Jaz vidim konce svoje poti. Oz sem že na koncu. Jaz vem kje se zame konča. Če bom do ke pršu je pa druga stvar. Ampka spet to je moj problem. Vse je moj problem. Cel svet je moj problem. Vsi problemi so moji problemi. Zej bi lahko začel frajarit o tem kako jaz dojemem svet in ljudi - pa se ne bom. Ker že čutim gnitje. A ne pa se bom ; jaz sem lastnik dvorane shizofreničnega ujetega v smisel. Meni dan,da ga razumem. To kar je zate muka - to je meni mačji kašel zato trpim tudi zate. Nemogoče razumet nekomu zunaj te slike. A pa še enkrat hvala na spoznanju. V resnici čutim tud veliko mero hvaležnosti do tebe. Ja pa unis mi je tus ful pomagal. Ja pa še par ljudi tle gor. No ja vsak pomalo. Eni bolj drugi manj.
-
Ne vem a je že blo ni važn - Japonci carji http://youtube.com/watch?v=zYsDsEcfG0g http://www.youtube.com/watch?v=4Dv13HOn4xY...ted&search= http://www.youtube.com/watch?v=-dcmDscwEcI
-
Ja ja. Kaj bo če ne bom..... Drgač pa strah je nekako kul. Na cesti te naprimer opozori, da pogledaš levo desno in te zato ne zbije avto.
-
na prepihu ekran v glavi ali slika na platnu
-
Unis ljubezen se začne pri tebi. Romeo je ob ljunezni do Julije samo spoznal ljubezen do sebe. Ker je ljubezen do sebe pri njem šla skozi Julijo je ob nedoživetju te ljubezni v resnici doživel izgubo ljubezni do sebe, ki jo je doživljal preko nje. Nima me rada je doživel kot nimam se rad - in je postal samodestruktiven. Ni pa spregledal. Da ima rad sebe in ne njo. Ona je v nejm le prebudila njemu lastno prirojeno ljubezen. Hmm on je sigurno bil žrtev pogojne ljubezni. Rad se imam če... Čeprav pravijo, da je privzgojena. Kdo bi vedel.
-
Je sej fino spoštovati poravila poslovne etike in zahteve trga. Jaz ne govorim o tem kaj zahtevajo ateistični moralisti od Cerkve. Govorim o tem kaj Cerkve zahteva od sebe oz. kaj kaže javnosti, da zahteva od sebe in svojih Vernikov. Razumeš. Cerkev zahteva od sebe to kar ne more izpolnjevati, ne želi in ne zna izpolnjevati. Lastne norme, dogme, omejitve, ki si jih je sama postavila. Sicer me boli k***c ampak, če že govorimo o svetosti in dobroti pa dejmo še o dvoličnosti .
-
Ok ta je pa težka. Ostalo je nepomembno. Spostovanje evangelija in Boga ne pomeni, da je vse ostalo nepomembno. No ja lahko pa si predstavljam kam to pelje, ko je vse ostalo nepomembno......pa nebi zej starega dreka mešal. Kok si me ti dons presenetu v svoji izjavah. Vse za čast in ponos. Čigavo le. Cerkveno ?
-
igra vsakega je vloga nobenega kapica ali čelada
-
Ja maš prav. Blo je v kontekstu človeka, ki ima rensnično spoznanje o Ljubezni in to tudi je - Ljubezen.
-
Ja ja ampak pomisli boš sploh sposobna verovati, če ne boš sposobna se imeti rada.
-
ritem svetlobe verjeti sebi ali verjeti življenju
-
Ja se strinjam. Vendar je globina verovanja povezana s sposobnostjo/globino/zmožnostjo samoljubezni s katero narcisoidnost seveda nima veze. Ljubiti sebe brezpogojno. Namesto brezpogojno verovati.
-
Halo. Kakšne projekcije ti furaš. Naj te spomnim ' zakaj nekdo, ki ima ljubezen nebi bil kristjan ' Vidiš to je pozunanjena podoba o ljubezni. Kakšno pravico si ti jemlješ ? Poleg tega, da meni lepiš neke nalepke in se ob tem utapljaš v žalosti - kar se tiče zgolj mojega ega. Ampak še več čez to Ljubezen v frazi ' ljubezen prepozna ljubezen ' in ' z ljubeznijo pride spoznanje ' še ljubezni, tej neskončni, na nič kar je človeškega vezani vrlini prilepiš oznako svoje lastne vere in prepričanja ->Vsakdo ima možnost sprejeti Jezusa kot utelešenje Božje modrosti in ljubezni! Zakaj pa nekdo, ki ima ljubezen, ne bi bil kristjan <- In potem si vsi isto vereni med seboj čestitajo, ko so ljubezen pospravili v nahrbtnik osebnih prepričanj in verovanj. Ljubezen ni ujeta med osebna prepričanja in verovanja. Niti v globalna . Niti v Kozmična. Ljubezen ni ujeta sploh. Samo je ali pa Ni! Take kot ti vozijo verska čustva in ne ljubezen. Noben človek, ki ima v sebi Ljubezen je ne bo omejeval s čimer koli še najmanj pa z religijo pa, če ima še tako poglobljen smisel. A si sposoben dojet kaj takemu človeku vzameš ? Vem , da bos sedaj fural pesem ljubezen na ljubezen - ampak pred tem se spomni, da ljubezen nima okvirov. Lol si smešen. To ne velja samo pri svetem pismu to velja pri celem življenju. Pa gor si to že sam napisal. Pa praviš, da ne padeš v egu lastnih prepričanj. Kaj bi pa ti napisal. 'Biti kristjan' morda ne deluje pozunanjeno ? tvoje besede. Še huje 'biti kristjan' ker Ljubim. Ma kerga vi hecate no razen sebe ?
-
ujetost idej tegoba trenutka ali laž neskončnosti (kva sem zajeban)
-
nenaravno skladno ravnovesje jok v smehu ali smeh v joku