FixMinze

Ja lahko se nekomu posmehuješ ampak v resnici se posmehuješ sebi. Če tvoj otrok to prenese potem ok, kjer je to posmeh ljubezni in nima neprijetne energije. To je ko vidš enga k se ti smeji pa te vseen gor dvigne. Če ti pa tak smeh otroka v jok sprav - potem pa tud drugemu s tem škodo povzročaš.

Aja. Zaka pa potem govori na križu Očetu ?

Hrepenim po Sili znotraj mene, ki pa ni samo Moja. Torej očitno po osebnem spoznanju Boga. Jeba namest,da bi si želel psa pa mačka pa blo mir heh No ja mačka že mam pa se samo potepa in žre.Priden priden muc. Še psa si dobim.Pa jih dam v isto sobo in bom gledal, če se Bog kjer pojavi. Neki se mora zgodit.

Ja tud bi lahko tako razmišljal. Ampka sej Jezus ni On. Jezus je njegova Beseda. Jezus je persona zase. Beseda lahko postane meso, ko zaživi v človeku v svoji prvotni obliki.

Smeh pa jok sta res dobra čistilca. Po smehu se nikol ne jočem. Pa tud se mi ne zdi pravilno, ker ubije tisto zdravilno energijo. No ja ni nujno. Pri joku je pa tako, da ponavadi sprošča zaprte otroške energije in potem smeh lepo gor paše, če pride drgač pa tišina ali pa globok vdih ali pa pogled proti nebu z vdihom. Kej takega. Drgač se mi pa zdi, da se ljudje sploh ne znamo smejat. Iskreno. Največkrat gre za posmeh. Tako jaz opažam pri ljudeh. In me to ful moti.

Sam ta smeh je pa od otroka in ponavad se prej veliko jokaš. Vsaj pri meni je tako, da gre vedno naprej na jok pa se potem smeh pojavi, če se. Razen, če ga kaj smešnega proži iz okolja. Ampak tako, da bi se pa sebi nasmjel in se kar smejal brez pravega razloga, je pa od otroka.

No jaz menim, da te besede izvirajo od Boga, ki je On - Jezus pa jih je izrekel, ker je z Očetom in je z njim takrat govoril ( skupaj ), ko je te besede izrekel. To sem mislil.

Tole mislm, da ne gre osebno name. Zej kaj je ta oddaljenost od tebe. Kaj jo pravzaprav pogojuje. Družba verjetno. Saj koncec koncev ta ustvarja naše probleme večino z odnosi ali si jih sami. In med meditacijo temu pobegneš in se še bolj oddaljiš družbi. In imaš še več težav. Mnogo bolje bi bilo potem meditirat na idejo kdo sem, kaj počnem, kaj želim , kaj me muči, kakšna so moja vprašanja. S tako meditacijo bi se verjetno približal sebi in se hkrati ne odaljeval od družbe. Zej unis priporoča sprotno reševanje. Taka meditacija pa to omogoča vsaj na dnevni ravni. No se pa sliši lažje kot je. Finta je tudi v tem, da se z osebnim spoznanjem lahko oddaljiš družbi in je težji del potem komplementacija tega spoznanja znotraj družbenega delovanja.

Sam a je stanje zamaknjenosti meditacija ? ne vem če je.

Dobro vprašanje je potem - zakaj sem obseden.

Aja no sej potem je pa ok. Drugače pa je to vse povezan rabijanje, pa sestavljanje, pa analiziranje. Razbiješ - analiziraš - sestaviš - preoblikuješ - opazuješ. Potem enkrat prideš do točke, ko samo opazuješ, ker nisi več tisti, ki vodi igro - imaš spoznanje, da si orodje pa ne igre - ampak orodje z lastnostmi. Ego prevzame funkcijo kjer ni več v vlogi šefa .

Rastavljanje in sestavljanje ega je v Čutenju, ki izhaja iz doživetja tega - kar pomeni, da gre za povsem naraven in tekoč proces. Če povsem enostavno sprejmeš moje mnenje še ne pomeni, da si spremenil svojega. In ne jaz ne govori o poveličavnju ega pač pa o razbitju, uničenju, razdrobitvi, premagovanju, ubitju, prevladanju, izgonu, sprostitvi, udaji karkoli ti še na misel pride - tistega dela, ki v tebi kriči jaz, jaz, jaz, jaz in samo jaz. Lahko se pretvarjaš, da ga ne slišiš, da ga umiriš, da ga konrtoliraš, da ima sposobnost sprejemanja drugačnih mnenje - ampak on še vedno kriči jaz, jaz, jaz, jaz, jaz. In, ko zakriči jaz in drugi hitro poišče situacijo, ki je tebi osebno ogrožajoča in spet naprej kriči jaz, jaz , jaz in samo jaz. In tud ne vem od kje si ti pobral, da ti jaz pravim, da nimaš objektivnega pogleda v moje mnenje. ?

Razbijanje ega se meni kar vredu sliši. Ego je podben utrdbi, da ščiti pred tem kar ne želiš slišati in videti ali spoznati. Lahko si sicer rečeš, da temu ni tako. Ampak v resnici je točno tako. Zej lep primer bi bila ta debata, kje mava midva vsak svoj mnenje. Pa ga ne bova spremenila. Ravno zato ker je ego utrdba. In kaj se zgodi, če se ti odrešeč svojemu mnenj in sprejmeš mojega. Ha izgubiš svoje mnenje. Ampak ga tako tudi bolj razumeš. Imaš poglobljeno izkušnjo o mojem mnenju. Vprašanje je le - kako se povrnit nazaj, da navkljub tej izkušnji obdržiš svoje mnenje? Ti sedaj sicer lahko razumeš kaj jaz s tem menim nimaš pa poglobljene izkušnje o tem mojem mnenju znotaj svojega ega. Imaš samo svojo racionalno predstavo, ki je pa samo ideja znotraj tvoje utrdbe. No sej tudi ob izkušnji bi le to bila - ideja, ampak vseeno ideja z več globine.

To itak. Sam ti sebe pred sabo ne moreš rešit. Oseba se more distancirat od sebe postati zunanji opazovalec samega sebe, da dobi boljši strateški vpogled v lastno situacijo. Kaj kmalu spozna, da bije bitko s samim sabo. In tle pridejo tvoje besede v smisel. Pobotat se morš s svojo distancirano podobo in takrat se ta začne spreminjat in dobivat novo obliko ampak nikoli tudi v primeru distance pa je ne smeš zanikat. Razen če zanikanje pripelje k odkritju česa novega. In zej bi se lahko zapletu pri prikazovanju različnih variacij smiselnosti in nesmiselnosti pa se ne bom.

kdor veruje Vame, bo živel večno Te besede izreče Jezus ampak niso njegove, ker so Njegove. In tudi izrekel jih je kot On. To Jezus Ve.

Mal Emanuela Kopiram oz. njegove tekste. Bog vam bo škodo na telesu tisočkratno povrnil; toda škode na duši vam ne bo povrnil nikoli. Kajti Bog je dal duši RAZUM, PAMET, VEST, SVOBODNO VOLJO IN POSTAVO zato, da lahko presoja, kaj je dobro in zlo, in s svojo voljo lahko izbere eno ali drugo. Po tem, kaj bo izbrala, pa bo tudi sama iz sebe sojena, ali za smrt, ali za življenje. Oče v nebesih pa hoče, da bi vi vsi dobili večno življenje in Me je zato poslal k vam na ta svet. Zato vam znova povem: kdor veruje Vame, bo živel večno; kdor pa ne veruje, da Me je poslal k vam Oče, bo izgubil življenje, ki bi si ga zdaj lahko pridobil. Oče v nebesih pa Me ljubi in tako tudi vse, ki verujejo Vame, in Jaz sam jim bom dal večno življenje v resnici Mojih besed." Jezus ni nujen glede na modri zapis.

Jaz nima kakega večjega Namena vplivat na posameznike razne toliko kot vplivam nase. Moje polno življenje v čistem notranjem spoznanju je najboljši vpliv na kogar koli. Vsi se bojim nečesa pa to ni prav. Strah je samo posledica neskladij. Ker ne razumemo vlog, ki jih imamo.

Nebi rad pokvaril prečudovitega vzdušja ampak tole sem ravnokar prebral; Ali so norosti, ki se dogajajo v imenu Boga, res le “popačenja” vere, se lahko vprašate tudi, ko pomislite, da vernikov ne moti, da v Bibliji nič ne štima in da so evangeliji, na katere se najraje sklicujejo, nastali dolgo po domnevnem križanju, da se avtorji evangelijev ne strinjajo o ničemer bistvenem (niti o maziljenju Jezusa, niti o njegovem krstu, niti o pridigi na Gori, niti o Judovi izdaji, niti o desetih zapovedih ipd.), da so moralne koncepte prepisali iz drugih “svetih knjig” in od drugih civilizacij, da so Jezusovo življenje prilagajali “prerokbam” Stare zaveze, da se preverljive prerokbe niso nikoli izpolnile (Damask je ostal mesto, Hazorja ni opustošilo, Nil ni presahnil, Egipt ni bil nikoli 40 let nenaseljen ipd.), da se za natančnost, koherentnost in avtentičnost niso menili (Davida, Solomona, Herodovega pomora otrok, Jezusove usmrtitve, masovnega eksodusa in blodenja po puščavi, bitke v Kanaanu, rušenja Jerihe, osvojitve Obljubljene dežele in podobnih reči zgodovina ne pomni), da datumov niso poznali in da so bili geografsko splošni in približni (Nazaret mutira v Betlehem), tako da ne veš, kaj je bolj srhljivo: to, da verniki še vedno verjamejo v “razodetja”, ki so v času nastanka služila kratkoročnim potrebam, ker jih je pač potreboval neki lokalni teokrat, kralj ali “diktator”, da bi lažje legitimiral svoje početje in discipliniral svoje podanike, ali to, da se ljudje še vedno koljejo zaradi nekega povsem lokalnega, tako rekoč vaškega spora, do katerega je prišlo pred nekaj tisoč leti v neki popolni vukojebini? Cel članek

Em ne vem česa te je strah. To veš ti. Jaz samo pravim, da je strah del človeškega vsakdanjika. In,da je to dobro glede na svet v katerem obstajamo. Če pa se obrnem na Boga. Kot sem rekel, če se bojiš Boga potem nekaj delaš narobe. Človek se vpraša. Kaj delam narobe. In po najkrajši poti pride do odgovora, da se v resnici boji Božje Kazni. Ampak spet zakaj se boji božje kazni. Kaj počne narobe. V resnici se boji, da ne bo prišel v nebesa. Misel, da bi to lahko blo res je nadvse odbijajoča in seveda človeka stisne pri srcu. Ampak v istem trenutku pa že zasovraži to idejo in se odloči Boga ni. In tudi, če se odloči, da je - je že napačen v svoji veri. Vera iz strahu je vera proti Bogu samem. Torej strah do Boga izvira iz strahu pred izgubljeno obljubo. Kako primitivno. Če ne boš priden ne boš dobil čokolade. Hmm kam se je porazgubila brezpogojna božja ljubezen ? In kot si rekla, če Bog je potem je, če Boga ni potem ga ni. V kolikor je Bog izvor prezpogojne Ljubezni in v kolikor bom jaz sposoben/sposobna prezpogojne ljubezni sva z Bogom že skupaj. In, ko pride do snidenja se bova seveda prepoznala in jaz bom prepoznal iz kje izvira vrelec moje brezpogojne Ljubezni. In seveda se zato strinjam s tabo - če Bog je potem je, če ga ni ga pač ni. In zatorej zapovedujem vam grešnim dušam po grehu rojenim v ta krut svet - 1.če Boga se bojiš potem ne veruj vanj 2. kajti po takšni veri je tvoja vera zgrešena, 3. ta vera ni v Bogu ampak nekej drugje porazgubljena ( kuvrtatov evangelij št.165 )

No ja. V kolikor ti je nekaj nevarno se tega bojiš. Ker ti je nevarno in se tega bojiš sprejmeš načela s pomočjo katerih potegneš črto pred nevarnostjo in tako dobiš kotrolo nad strahom. Posledično se počutiš bolj varno in se zato manj bojiš. Še vedno pa se. Ker drugače nebi potrebovala načel. Lahko tudi obratnem vrstnem redu, če ti paše. To je ista štorija kot - zakaj, ko greš čez cesto pogledaš levo in desno. Ker se bojiš, da te bo avto ruknu. Strah je minimalen, zanemarljiv, neopazen pa vednar je in te ščiti pred lastno lahkomiselnostjo. Načela so v tem primeru tvoje zavedanje.

Oprosti nelika. Takrat sem že na splošno govoril ne več samo tebi osebno. Ampak tudi tebi. No ja. Kar ti je nevarno tistega se ponavadi bojiš. A ni tko ?

Vidiš kako ti sam sebi v skledo pluvaš. Namreč uspešno si uspel preskočiti izražanje moje pobude po odkrivanju Namena. Še bolj uspešno pa na meni že kar nekaj časa odkrivaš razne napake, očitno moja nepopolnost tvojega pogleda kar bruha na dan. Torej modrosti le nimaš si pa bogat v besedah. Practice what you preach

Od ega sem jaz tud že razmišljal. Seveda je potreben ampak razbitje ega pomeni tudi, da ima tvoj um zatem sposobnost po želji ego razbiti in sestavit nazaj, ko to potrebuješ. Tako si načeloma nepremagljiv. V enem trenutki si močna utrdba v naslednjem pa odprta planjava. Al še bolje. Vedno si odprta planjava. Namesto, da bi se spreminjal v utrdbo se te stvari sploh ne dotaknejo. Je pa Ljubezen seveda vodilo. To je potem umetnost.

bzzzzzzzzzzzz bzzzzzzzzzzzzzz čebele bzzzzzzzzzzzz mijav mucka mala bezzzzzzzzzzz brrrrrr brrrrrr aneeeeeeeeeeeeee čebele, marele, gobe, bzzzzzzzzz bzzzzzzzzzz mijav hov hov Kuža laja, hov,hov,hov, muca mijavka, mijav,mijav,mijav, starka z okna vpije, mularija,mularija,mularija, -> mici haha kuža zalaja, mucka zamijavka, starka pa zakriči, boste že videli, mulci nagajivi.

Aja ok ampak, kar se mene tiče je lahko tudi izmišljen. Sam preden me kdo napade - jaz o tem ne razmišljam Zej Bog je lahko nevaren ja. Se strinjam. Zej jaz pravim. Če te je strah. Se bojiš. Se ga bojiš. Se bojiš njegove kazni. Ga ne razumeš. Itd. Potem ne veruj. Kako lahko verjamem v Boga, če pa se ga bojim. Ne morem. Torej, če predpostavljam, da Bog je in se ga bojim to pomeni samo, da nekej počnem narobe in je bolje, da neham. Če bi začutil Boga ali to kar verjame, da je in začutim neizmerljivo toplino in Ljubezen imam zelo dobre razloge, da nadaljujem.