FixMinze

http://www.e-fotografija.com/galerija/pictures/big/1248376822_jump2.jpg http://www.funpic.hu/files/pics/00036/00036636.jpg http://img94.imageshack.us/img94/4633/weedw.jpg

Moj komentar: za večino paranormalnih stvari obstaja popolnoma racionalna razlaga, ki omogoča ponovitev paranormalnega dogodka

Oj • Jaz ne pišem svetih resnic, upam, da me ne jemlješ na takšen način. Jaz samo podam svoje mnenje na temo in to je to. Kot si videla se okoli takšnih in drugačnih pojmovanj ustvarja veliko trenja • Tretjo pikico sem bolj mislil, da so čustveni ljudje sami tisti, ki se razumejo kot nerazumljene. Nekdo, ki razume lastna čustva ima navadno tudi sposobnost razumeti tuja. Tudi nebi rekel, da so bolj čustveni od tistih, ki povezujejo čustvovanje z razumom. Prej bi rekel, da impulzivno reagirajo na čustva. Impulzivni ljudje pa navadno ne razumejo svojega čustvovanja. Tudi to, da morajo biti naša senca bi jaz osebno povezal z njihovo lastno zavedno ali nezavedno odločitvijo, torej bi rekel, da so se odločili biti senca. • Ni problema. Tole verjetno ''Ljubezen nima moči, da bi med vama držala vez, ker nima te pravice''. Malo bolj natančno razloži česa ne razumeš ? • Xyz in jaz to vsak po svoje tolmačiva, tako, da smiselna razlaga ni možna • Bi rekel, da ko pademo takrat najbolj trpijo tiste stvari, ki so nam pomembne. Še bolj pa na to vpliva napačen pogled na situacijo. V vsakem padcu je navadno veliko informacij o nas, ki jih lahko izboljšamo in spremenimo, kar pa seveda zahteva trud in delo. Z drugimi besedami bi rekel, da so papige še največkrat tisti ljudje, ki drugim pripisujejo odgovornost za to kar čutijo. Temu se reče kvazikavzalnost, ki deluje po logiki:ti povzročaš, da se počutim prijetno in ti povzročaš, da se počutim neprijetno ter jaz povzročam, da se počutiš prijetno in jaz povzročam, da se počutiš neprijetno. V takšnem razmišljanju ni moč najti odgovornosti za lastna čustvena stanja in s tem tudi ni možnosti za osebni vpliv na potek lastnega življenja. • Zgornje velja za čustva ne pa tudi za fizične situacije. To je druga zabloda, da se na čustva gleda iz nivoja fizičnih zakonov, recimo kugel na biljardni mizi, ki se odbijajo ena od druge. Zej, če je tvoje čustveno stanje za katerega odgovarjaš sama, privedlo do možnosti kraje …. Koliko si kriva in koliko ne, tega jaz nebi sodil

Odvisno od okolja in situacij, kar se v končni fazi itak kaže v trpljenju ljudi.

Ni zakaj • Brezbrižnost in ignoranca nista isto, ker slednja opisuje stanje nevednosti, ki se ne nanaša na inteligentnost človeka in ima svojo logiko, ki je lahko povezana z zavedno ali nezavedno koristjo, ki jo ima posameznik od takšnega obnašanja. Pa prosim ne vzemi besede korist z negativnim prizvokom, če se nekdo ne odziva na odkrivanje je to pač njegova osebna odločitev, ki jo je potrebno spoštovati in jo spreminjat nežno s potrpljenjem v kolikor bi v tem bil smisel • Dajanje in vračanje ljubezni ni ženska vloga ampak vloga obeh, ki je samoumevna, če gre za odnos ljubezni, kar pa je spet odvisno od tega kako si posameznik to predstavlja. Ena oseba v razmerju ima lahko rada drugo, pa slednja tega ne dojame, ne opazi in ne čuti, ker je pač njen dokaz o ljubezni drugačen kot ga je partner sposoben pokazati. • Tudi jaz ne razumem zakaj bi morali biti ljudje, ki živijo od mentalnih predstav in čustev, biti manj razumljeni tudi ne vem kdo tako pravi in tudi ne vem kdo pravi, da izpadeš kot, da težiš s svojimi predstavami • Moje mnenje je, da se spoznavamo skozi pogovor, opazovanja, druženja itd. čustva so samo posledica naših notranjih zaključkov, ki se skozi spoznavanje porajajo.

• Brezbrižnost je nevtralen odnos do zunanjih objektov in ljudi, kar pomeni, da v brezbrižnosti ni nagibanja v eno ali drugo smer, torej ne v neprijetno doživljanje kot tudi ne v prijetno doživljanje. Sovraštvo in brezbrižnost torej nimata ničesar skupnega. Lahko rečem, da je brezbrižnost nekaj slabega za tistega, ki od človeka kateri je v stanju brezbrižnosti nekaj pričakuje. Mogoče v glavi vzpostavi formulo brezbrižen je = ni mu do mene = sovraži me = želi mi škodovati ali pa različne izpeljave te. Na tak način človeku v stanju brezbrižnosti delamo krivico, sebi pa škodo iz več zornih kotov. Brezbrižnost je stanje miru in absolutne nevtralnosti, kar je za ljudi, ki živijo od čustev in mentalnih predstav verjetno težko in neprijetno doživljanje. Vendar se iz stanja brezbrižnosti po mojem mnenju najlažje in najbolj zavestno premikamo ali v neprijetno doživljanje ali v prijetno. • Kar se tiče tvojega dečkota mayan, bi jaz omenil možnost, da je njegova predstava o ljubezni drugačna od tvoje, malce bolj kot bi si ti to želela. Z drugimi besedami to pomeni, da znotraj predstave o ljubezni lahko prihaja do razlik v načinu dajanja ljubezni in prejemanja ljubezni. Praviš kot, da vidi tvojo ljubezen takrat, ko si brezbrižna ? kar meni po tvojih besedah izgleda kot, da se čuti ljubljenega v tistem trenutku, ko ga sprejemaš in dojemaš takšnega kot je, ko mu ne ponujaš svojih misli, ko ga ne oblikuješ po lastni ljubezenski podobi. • Druga stvar je, da literatura iz katere jaz črpam znanje za oblikovanje svojega odnosa proti svetu, tvoje razmišljanje v stilu Pa je precej komično to, glede na to, da skupaj živiva, ko pa gre vsak svojo pot, recimo v službo, in po opravkih, pa kot da se najina vez nekako prekine označuje kot ljubezensko zablodo, ker je popolnoma normalno, da ljubezni in partnerske povezave ne čutiš non-stop, ker če bi želela doživljati na takšen način bi morala biti non-stop okupirana z mentalno predstavo o svojem partnerju kot tudi on, če bi se stalno želel nahajati v stanju ljubezni pojavljajoče v vajinem odnosu. To enostavno ni mogoče, ker imamo ljudje obveznosti, ker moramo živeti, ker tudi kadar je partner ob nas ne moramo stalno misliti in razmišljati o njem. Zatorej ponavljam, da je povsem normalno, če se vajina vez prekine kot je tudi normalno, če se ljubezen ponavlja samo v nekaterih situacijah in trenutkih in dodajam, da je stanje brezbiržnosti z 0,00000000000000000000000001 % prisotne ljubezni tudi že stanje ljubezni • Ljubezen nima moči, da bi med vama držala vez, ker nima te pravice

Mislim, da način je važen kot tudi mislim, da je vzrok še največkrat v glavi

Ok, stvar interpretacije. Jaz bi pač odgovoril, da privilegiranosti ni. Že zato, ker se jaz in ti v odnosu do najinih ljubezenskih predstav lahko oba počutiva privilegirana eden proti drugemu. Lahko tudi, da govoriva o istih stvareh skozi različno vzpostavljene notranje definicije. Ni važno, vse dobro, to je važno

Res je privilegiranost sem omenil jaz, ti pa si jo vpletel v razmerje proti ljudem, ki imajo drugačno predstavo o ljubezni kot ti. Naj spomin na tvojo prispodobo o relaciji na paraplegike. Ok

Ok

• Ja po mojem mnenju mešaš. Sej imam lahko svoje mnenje ? • Mnogo bolj zanimivo od smajlija bi bilo prebrati tvoje mnenje • Hvala ! Čarovnija je odveč, ko spoznaš kompatibilnost povedanega • Ne nisem. Živim v zahodni kulturi katere temelj je krščanstvo, čemu bi se nanašal na religijo na splošno, če pa samo približno razumem in poznam kulturne vzorce bližnjega in daljnega vzhoda.

Privilegiranost si vpletel ti Enost izključuje individualnost in specifičnost posameznika. Ker me še vedno zanima kaj je ljubezen zate ? • Seveda, da ima. V znanosti je vedno določeno število avtoritet v specifični veji znanosti, ki tvorijo smer napredka in gibanja v znanstveni veji. • Tvoja primerjava zopet ni na mestu • Reference so, pa, če so ti všeč ali ne. Naj sprejetost in odobravanje drugačnega pogleda ne predstavlja grožnje tvoji integriteti. • Na ulici ne, v parku pa že večkrat • Pa sej sem ti že povedal, da se ti ni potrebno tipkati, če se ne želiš. A ne ? • Ja seveda ampak naslov teme je Miti o Ljubezni. • Kaj bi mi rad povedal, kako začeti imeti rad ? Na tak odgovor čakam odkar si izrazil svoje ne strinjanje. Na žalost je to tudi vse kar si izrazil • Res je, nič kaj drugega nisi pisal kot napačnost argumenta avtoritete • Vedno izražam osebno mnenje, tudi v tej temi ga, če koga zanima kako sem si mnenje ustvaril je to druga stvar. Ljubosumje s prebiranjem omenjenega avtorja ni dobilo nove vloge ali podobe, le bolj razdelano obliko. • Tvoje mnenje mi je znano ja, ker ti omogoča več miru in ljubezni, toliko bolje, da svojo predstavo obdržiš Očitno so mnenja toliko različna in notranji mir toliko porušen, da je debata skrenila … Druge razlage za potek debate ni

• Pa vendar o dognanjih omenjenega avtorja nebi moral objektivno govoriti in razmišljati, ker ga nisi vsaj prebral ? • Zakaj je pa do omembe avtoritete prišlo, sem pa že omenil v odgovoru xyz. Zaradi mene se lahko tudi samo tipkamo in ostanemo vsak na svojem koncu

Moja privilegiranost se konkretno ne izraža, ker nisem v takšnem odnosu z ostalimi, da bi na podlagi lastnih predstav prehajal v odnos privilegiranosti proti drugim. Moja predstava je zame ravno toliko dobra kot je za drugega njegova lastna. Ko si eno nisi več v odnosu med ali z ali vmes ali kakorkoli to dojameš. Si pač eno. Odnos se vodi z objekti pa naj bodo zunanji ali notranji. Torej meniš, da je ljubezen prijeten odnos ? Imel sem željo razjasniti, da Argument from authority po svoji definiciji demantira vajino stališče in potrdi mojega. To nima nič z dolžino ima pa precej z morebitno smerjo debate, ki teče. • Xyz vir si zahteval sam, zraven pa sem se še dotaknil tvojega napačnega mnenja, da znanost nič ne pravi. Vse je on topic v skladu s tvojim lastnim pogojevanjem zatorej prosim, da ne trgaš stvari iz konteksta. Hvala • Ne glede na vir, ki sem ga podal, gre za moje lastno integrirano mnenje, ki predstavlja bolj ali manj osnovo za odnose. Tudi za tale najin forumski odnos. • Pri primeru z mrtvakom sem v odgovoru Matjažu omenil, da sem pretiraval v analogiji. • Nikjer ne pravim, da je specifičen faktor edini • Seveda so možnosti tudi biološke, glavni argument slabo predstavljene analogije pa je bil, da brez ljubezenske predstave posameznika ljubezen sama zase nima moči niti vpliva. Nikjer nisem zanikal možnosti ljubezni kot pojava zunaj našega obstoja, sem se pa zelo trudil, da bi izpostavil pomen in pomembnost predstave posameznika o ljubezni

Mah kaj jaz vem o čem ti tipkaš Aja, pol se pa neupravičeno dere. Kar z zračko ga dej hecam se , hecam , hecam, hecam, hecam, preden me kak ljubitelj živali resno vzame

Pomeni lahko več stvari. Moja predstava o zaljubljenosti je bila opisana. Na kratko, da ponovim. Ljubezen in zaljubljenost nimata nič skupnega. Iz tvojega zornega kota opazovanja in vzpostavljanja razmerja bi rekel, da sem privilegiran. • Interakcijo s čim, s kom ? Kakšno interakcijo ? • Se strinjam • The fallacy only arises when it is claimed or implied that the authority is infallible in principle and can hence be exempted from criticism. Predvidevam, da razumeš angleško ? To je iz Alanovega linka, ki sam ( brez mojega posredovanja ) ovrže tisto kar je alan argumentiral, kot tudi ti sam • Kot pravim, če se ne želiš tipkati se ti ni potrebno

Kakor za koga

Pa mislim, da je z lahkoto tudi obratno ? • Vse je stvar debate/dojemanja tudi to kaj je naraven tok dogodkov. • Torej je ljubezen entiteta ? živo bitje ? energija ? bog ? • Lahko ljubezen doživiš brez ljubezenske predstave ? A jih je več ? klik Znanstvena metoda Iz Wikipedije, proste enciklopedije Skoči na: navigacija, iskanje Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja. Temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov, podvrženih določenim merilom razmišljanja.[1] Znanstvena metoda sestoji iz zbiranja podatkov z opazovanjem in eksperimentiranjem ter oblikovanja in preizkušanja hipotez.[2] Bistvo znanstvene metode je najprej v natančnem opisu pojava, zato da ne bi nastal dvom o tem za kaj gre. Nato se postavi hipoteza oziroma predpostavka, kar pomeni, da v naprej poskušamo povedati kako si opazovan pojav razlagati. Na podlagi postavljene hipoteze naredimo napoved rezultatov in nato izvedemo preizkus, da ugotovimo, kako se napoved ujema z realnostjo. Poskus je bistven del znastvene metode, ključno pa je tudi, da je ponovljiv in lahko vsak pride do podobnih rezultatov in zaključkov. V veliko primerih je mogoče znastveno metodo uporabiti na opisan nači, včasih pa ne moremo izvesti poizkusa na običajen način naprimer v astronomiji ker imamo na voljo le opzavonaje, zato poskušamo hipotezo postaviti na način, da bi zajela čim večji krog pojavov in se skladati z podatki pridobljemini iz opazovanj. Pri tem nam lahko pomaga povezovanje obstoječega znanja.

Hmm, pa me vseeno zanima, če meniš, da si v svojem razmišljanju v smislu vpeljave pojmov v praktično uporabo, privilegiran ? Znanstvena metoda ni v nobenem pogledu primerljiva s tem kar si omenil. Odlično The fallacy only arises when it is claimed or implied that the authority is infallible in principle and can hence be exempted from criticism. Omenjene avtoritete so podvržene kritiki, ker so podvržene znanstveni metodi, kar je itak predpogoj, da avtoriteto sploh jemljem resno. Omenjeni avtor skozi knjigo dokaj jasno pokaže, da nima problema s kritiko in odprto debato o temah, ki jih opisuje. Upam, da je sedaj bolj jasno za kakšno sklicevanje gre v podanem primeru, kar sem želel podkrepiti z referenco

No seveda, da razumem po svoje, zato se pa tipkamo . Po mojem razumevanju mešaš med seboj potrebo in željo. Nimam nobene od potreb, ki jih opisuješ imam pa takšne želje, razen strahu. Strah je čustvo, ki ga čutimo kadar ocenimo, da je ogrožena ena od naših vrednosti vendar ocenjujemo, da bi se lahko izognili ali zoperstavili ogrožajoči sili ali situaciji. Potem imamo še paniko kjer ne vemo ali se lahko zoperstavimo ogrožajoči sili ali situaciji. Največji strah, ki ga lahko doživimo pa je groza, ko ocenimo, da ni nikakršnega izhoda iz ogrožajoče situacije ali rešitve pred ogrožajočo silo. Skratka, ko menimo, da smo doomed for ever ! Letalska nesreča je polna strahu imenovanega groza. Strah v večini primerov ni ne želja ne potreba, je preprosto vzorčno – posledična zveza/čustvo glede na doživljanje situacije. Želja je čustvo. Željo čutimo in doživljamo kadar ocenimo poljuben cilj kot pomemben. Želja je zato eno od osnovnih čustev, ki nas povezuje s svetom objektov. Poglej ! Ti potrebuješ hrano, ker drugače umreš. Želiš pa si čudovit zelenjavni in sadni obrok v katerem ni trpljenja. Lahko bi pojedel tudi masten krvav zrezek, da bi zadovoljiv svojo potrebo vendar tega nočeš, ker si tega ne želiš Ja seveda. Potreba se vedno pojavlja pred željo. Izpolnjevanje potreb novorojenca je prva naloga staršev, ki jo imajo. Nato se pojavi vzgoja, ki pa je že psihološki proces v katerem se oblikujejo prve želje. Zatorej se popolnoma strinjam s teboj, da so potrebe prvinske in želje v tem smislu izhajajo iz potreb. Vseeno je potrebno potegniti jasno črto med željo in potrebo. Psihološki mehanizem je sestavljen iz sledečih sklopov : stimulacijska situacija -> opažanja stimulacijske situacije ( percepcija + apercepcija ) -> pripisovanje pomena situaciji ( vrednotenje ) -> telesno obdelovanje pomembne informacije v situaciji ( emocionalna telesna reakcija) -> pripravljenost na akcijo ( akcijska tendenca, nagib ) -> mišljenje in izbira obnašanja ( mentalna operacija ) -> obnašanje oziroma akcija, ki je usmerjena k situaciji, ki je stimulirala ali pritegnila našo pozornost. To je kognitivno – fiziološki – vedenjski sklop. Ta sklop zajema tudi že reagiranje na čustvo ( emocionalno telesno reakcijo ). • Bi se strinjal ja. • Ne, me pa to zelo zanima kot tudi duhovnost in znanost. Približno 45 min dnevno posvetim prebiranju izključno takšnih tem, brez forumske prisotnosti • Če se ne motim v tistem filmčku nekdo zelo zavzeto zagovarja idejo 'dobesedno tvorjenje realnosti na nivoju atomov' • Vprašanje, če bi preživelo naše trenutno stanje. Preživeli bi vsekakor v popolnoma novem načinu življenja. Seveda se da živeti tudi brez tehnologije vendar ne na takšen način, kar bi bila smrt znane družbe. • Nanašal sem se direktno na krščansko religijo. Za srednji vek je zelo značilen in močno izražen vzorec popolnega odmika od sočloveka in usmerjanje celotne ljubezni proti bogu in popolno podrejanje temu. Ne gre za pozitivno podobo odrekanja, gre za popolno odrekanje ljubezni do sebe, kar je kolektivnemu duhu sigurno pustilo opazno rano. V krščanstvu, ki je temeljna religija zahoda in zahodne družbe se je ob ustvarjenju krščanske doktrine zgodil kopernikanski obrat; ljubezen proti sebi, ki je bila temelj ljubezni proti drugemu, postane pregnana v imenu ljubezni proti drugemu. Gre za preobrat statusa ljubezni znotraj osnovnega aksioma o ljubezni v krščanstvu, ki se glasi ljubi bližnjega kot ljubiš sebe. Osnova za ljubezen do drugega je ljubezen do sebe. S kopernikanskim obratom v tem osnovnem krščanskem aksiomu se izgubi ljubezen do sebe. Zej, če je to neposredno povezano s pojavnostjo v sedanjosti ne morem trditi je pa vsekakor zanimivo kako danes opazujemo ravno obraten pojav – poveličevanje ljubezni do sebe ( narcizem ). Če bom našel čas si bom pogledal. Bi pa samo dodal, da je pri takšnem obnašanju ključno fundamentalno razločevanje otroka med željo in seboj. Otrok mora obvezno dojeti in razumeti, da kadar starši frustrirajo in negirajo njegovo željo to ne pomeni, da ga nimajo radi. Z drugimi besedami mora otrok dojeti, da negiranje želje ni negiranje njega kot bitja in da ljubezen do njega še vedno obstaja in je

Sej, če se ne želiš tipkati ali pa, če se ne zmoreš, se ti ni treba

• Torej psihologija je veda znanosti, ker njeno delovanje temelji na znanstvenem preverjanju in znanstveni metodi. In tako kot v vsaki znanosti se tudi v psihologiji pojavljajo avtoritete. Avtoritete so osebe, ki s svojimi dognanji in ugotovitvami premaknejo razumevanje človeškega čustvovanja in psihologije korak dlje. Gre za ljudi, ki tej temi posvetijo svoje življenje. S tega zornega kota imajo primerno več informacij in materiala za obdelavo kot kdor koli od nas. To je eden od razlogov, da do njihovih ugotovitev gojim primeren nivo zaupanja. • Vir je isti kot ga navaja avtor teme. Dr. Zoran Milivojević. Razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo so opisane v knjigi Formule Ljubezni. Za referenco naj omenim, da ima skupaj enajst ponatisov, zadnji štirje pa so v novi drugi izdaji, ki je dopolnjena. Knjiga se uporablja kot literatura v okviru predmeta Sodna psihologija na Pravni fakulteti v Ljubljani, študenti psihologije pa jo uporabljajo na Filozofski fakulteti v Zagrebu v okviru predmeta Psihologija partnerskih odnosov. Njegove oziroma njihove formule odnosov pa v Sloveniji s pridom uporabljajo tudi pri vzgoji otrok. • Vpletanje pojmov v praktično uporabo ni privilegij tvojega načina dojemanja in tudi ne priča o pravilnosti tvojih dognanja kot jih tudi ne negira. To lahko počne vsak, ki ima vzpostavljen odnos do takšne ali drugačne definicije neglede na pravilnost in praktičnost definicije

Kaj, krvuljat ? Sej se vid ,neč mu ne daš za jest, prav ti bodi

Napačna tema. Naj administrator zbriše, prosim

• Potrebe razumem kot opisovanje tistih zahtev našega telesa, ki niso pogojene z razvitimi psihološkimi mehanizmi, kar je najbolj očitno pri novorojenčkih katerih dobro počutje, zadovoljstvo, prijetnost je odvisno od zadovoljevanja potreb kot so; hrana, voda, spanje, stimulacija, higiena itd. Odvisno od pogleda na svet bi lahko vključil tudi duhovne potrebe v smislu nujne povezanosti z duhovnim planom. Nikakor pa nebi govoril o čustvenih potrebah. Kaj so mentalne potrebe ? Razvoj čustev je primarno psihološki mehanizem, ki je pri vsakem drugačen zatorej ne gre za potrebo, gre za nekaj kar je privzgojeno. Nihče nima potrebe po sladoledu vsak dan po kosilu ima pa željo, ki je priučena. • Seveda se tehnologija razvija zaradi nas in šele nato mi zaradi tehnologije. Pravim le, da nas je ta tehnologija, ki nas je razčlovečila in oddaljila po drugi strani zbližala v kulturnem smislu. Prestavila nas je na nivo zavesti in povezala na način, kjer kulturne in nacionalne razlike ne predstavljajo več takšne ovire kot je ti bilo 70 let nazaj. Tako dobro in tako močno kot se Zemljani vidimo in slišimo med seboj danes, se nismo nikoli. • Da, tehnologija je postala kolektivna življenjska potreba. Kakšen bi bil svet brez tehnologije, bi pri tej velikosti populacije sploh preživeli ? • Pravila fizičnega sveta so že postavljena, s spremembo v načinu razmišljanja ne moremo spremeniti fizične narave in pojavnosti sveta. S spremembo v načinu razmišljanja lahko spremenimo tok kulturnih, socialnih, družbenih dogodkov. Lahko spremenimo strukturo družbe in temelje na katerih ta stoji. • Ne vem, o čem pa si pisal ? Sej ni problema in težave v tem, da mi dodatno pojasniš kaj si želel povedati • Končno spoznanje, da takšno obnašanje ne prinese tistega zadovoljstva, ki ga resnično želimo bo stanje zavesti, ki bo vodilo k spremembi. To lahko postane močan kolektivni vzorec, ki bo jasno prepoznan v družbi in s tem avtomatičen odmik od takšnega obnašanja • V religiji imamo vzorec, ki vodi k obnašanju kot ga poznamo. Odrekanje sebe v imenu božje ljubezni, torej odmik od sebe k bogu. Pozabimo nase, pojdimo k bogu !! vse pod taktirko avtoritativne prisile. Danes pa se to izraža v obnašanju, ki nam je poznano v narcizmu in k doživljanju ter osredotočenosti nase.