cipcipilonika

jaz bom pa mal zatežila:če e komu da, je fajn si pogledat (je v arhivu) oddaja Zdravje v Evropi:nekaj o nasilju (točen naslov ne vem več) - je pa bil v petek, 1.7. ob 13.25.O tem, kakšne posledice pušča nasilje. Za zamislit se.Drugač sem pa tako naštimana, da gledam ponavadi film do pol, pol pa - zeeeeh, na žalost zaspim, tko da mam odobne probleme kot Larisa.

xyz, ma ja.ma kaj bi brali astrofiziko, kaj bi se poglabljali v Stevena,kdo bo še povohal Einsteina, ko pa mamo Bojanteja! pa še tko preprosto je vse v resnici!!

jaz mam to - bom rekla, priložnost, da "delam" z otroci iz navadne oš in tistimi iz tiste posebne. In ne maram generalizirat ampak nekaj imajo taposebneži, česar večina tanavadnih nima - eno srčnost, morda je to samo iskrenost, nenarejenost, ki pa je takoooooo pomembna. Ko smo meli lani poleti sedem pasjih bebic, smo enega dali enemu takemu iz naše šole. In še danes, ko je ta bebica prava velika pasja beba - velika aše vedno beba, mi fant čisto vsakič, ampak res vsakič, ko me vidi na hodniku, NAVDUŠENO pripoveduje o sojemu pesu. In vsakič me čist navdušeno objame in to je tak iskren objem da ga ne moreš zbleirat. In zdaj si dala "petko", če se srečava, ker njegova učiteljica pravi da pač ne more porabit vsakič minuto časa za objem (zakaj že ne? aha, si že mislim...). No vseeno, njemu sem dala najbolj izi peseka v roke, ker ljubezen njega do živali - do vseh žiih bitij je res VELIKA.tako da Marsa meni so šle dlake pokonci ko sem te prebrala, o nejcu.

ovaduh (sej to je beseda, a ne?)

extra terrestrial (E.T.)

ajvar

bo komentar, ne vem če glih pameten, no meni zgleda kot da je tale firefox se ujel v kuglo in ne more ven.

rambo

svaka čast.

n-gage (gugl vse najde)

meni se tudi zdi dobra ideja.Sploh je po moje faj vse, s katerimi si tipkaš in i ustvariš neko podobo, kako kdo zgleda, srečat v živo. Sej eni se že poznate, a neda?In pol bi imei lahko forum v živo. Isto kot se dogaja tu, samo da ne bi tipkali ampak v živo čvekali. In za dober, zanimivodgovor bi v živo dvigovali palce, marsa bi jih pa zapisovala:)

evo.sedim v ohlajeni sobi in kaj slišim? NIČ. Uau, sem že pozabila, kako je to!Pa še cel teden bo fajn, ko ne bo gospe T doma, jo je sine peljal na morje, joj kok bom jaz uživala! pačetudi samo sedim zunaj in grem 100x okoli hiše brez da moram kaj zint, al se bom v gatah sprehajala okoli ali bom kolesa delala ali prevale.JUHU! No dokler pa sem đše brez mladičkov, pa hitim pospravlajt, pa mal tlele kukam, ah, kako malo je treba da je dan lep:)sem pa imela dooldne v službi fiksno idejo, da grem ečt takoj, ko pridem domov.In me sodelavka skeptično pogleda in vpraša, če ni malo prevroče za to.In jaz, da ne, saj ko tečeš ti vetrc pihlja pa gre.Sam sem vseeno ugotovila da s tekom moram počakat ne samo do večera ampak še kakšni dve leti ,da se ga (spet) resneje lotim, torej vsak drugi dan in tako.kaj pa naj zdaj? grem likat? pometat? sesat?mah ne. grem si kavico naštimat v pravi bosanski đezvi. ahhhhhh

spet napaka v komunikaciji.sej nisem se tebi opravičevala, tko pač rečeš, a veš? če pa ne veš, pa zdaj veš:)o sebi pač mislim da moj um ne dojame določenih pojmov, to je vse, ker sem preveč pritlehnjena al kaj, se preveč ukvarjam s konkretnimi rečmi al kaj, res ne vem več. sej včasih sem dosti bolj bluzila pa mislila da prijela boga za j****, pol pa ugotovila, da v bistvu vem samo to, kar izkusim, vse ostalo samo domnevam.

skušam že,a jih pač ne dojamem, imam omejen um, sori.

http://www.youtube.com/watch?v=mPjIC0TRstYampak važno je tole, da vidim sebe nekje na taki plaži ob ene petih popoldne, ko recimo sonce ne žge več ampak je kakšnih 33 stopinj suhe vročine, brez vetriča, sem skupaj s svojimi najbližjimi ljudmi, otroci se žogajo ali podijo okoli palm, mi nekaj pečemo, se smejimo, zabavamo...No,jaz ne pečem ampak se dobesedno valjam v plitvini, voda je topla, pod mano mivka... mahhhhhohhhhh

molči.(ker to pametni delajo).

Jaz sem v svojih letih prišla do izkušnje: bodi to, kar si in tak boš zanimiv in za prijatelje in potem še kaj več. Bodi samozavesten, stoj za svojimi pogledi na življenje, imej prepričanje vase in boš izžareval.Ljudje smo pa kot srake, nas privlači tisto, kar sije. Čist preprosto. Nič ne kompliciraj.kasneje še kaj več

si pa ciničen. pa tko.očitno si res osamljen pa nekaj težre, pa tko.drugač ne bi bil tko.

janko, prosi za nasvet, a vidiš?če se mu ne bo zdel, se ne bo odzival na moj post, kva pa ti težiš, pa ne vem, a tebe tud kej tare?

Hm.Kaj pa rad počneš v življenju? kaj te zanima? Hodiš v službo ali šolo? kakšen si po karakterju? Si od vedno bolj zaprt, bolj sam zase? si si kot otrok želel prijatelje pa nisi znal pristopit? Si kdaj doživel kako obliko nasilja s strani drugih (zafrkavanje itd)? Kje ti vidiš problem, da nimaš prijaltjeev?

Dan vsem!Jazsem pa na spidu, pa ne od kemičnih substanc ampak čist naravnih-imeli smo delovno soboto, sestankovala od osmih zjutraj, se delala velepametno, potem pa se me je to držalo še v drugisestane, ki sem ga jaz morala vodit in smobili tko konstruktivni da glava peče, vmes - za intermezzo pa sem tko nerodno obrnila en list papirja, da sem ga zadela v plastični kozarček z vodo, ki se je seveda prevrnil in vsebina se je polila po mizi in od mize še dol proti kolegici, ki je imela tok hitre reflekse, da je razprla noge, a kaj, ko je bila količina vode tolikšna, da jo ni porinilo vmes med njene noge ampak še okoli - po nogah, da je zgledala čist tako, kot da se je polulala. Vsi prisotni smo se do solz ene pet minut smejali, ker če bi jo ciljala, ne bi mogla tok dobro zadeti! Na koncusem jirekla,da se mi lahko zahvali, da jo nisem z vročo avo polila.No celsestanek je potem stala z rahlo razkrečenimi nogami, da bi se čm prej posušila.Itak bi jo pa jaz peljala domov, (do doma ma 5 minut peš - ampak čez celo ulicopač), tko da no panik.No,tudi smeh mora bit.Ja, torej naspidirana sem in bom to izkoristila za pospralvjanje. Ker najhujše kar se mi lahko zgodi je, da moram pospravljat takrat, ko se mi ne da.Ubibože.Marsa, ko praviš o buskih in zavjanju v levo-desno.Meni, ko sem se s trolami praktično pol lajfa vozila, mi je pa zdej tko fajn, ko kdaj pridem k mojim v Lj, pol pa zanalašč se peljem s trolo do mesta. In blazno fajn se mi zdi.Ljubljana je ful lepa.Sam taktat tega nisem tko globoko doživljala, ko sem jo imela skos.

no potem bom spet razmišljala o vesolju in vsem , tko da bom tole rajš (zaenkrat) spustila...

jaz sem se pa na stepeno smetano spomnila. iiii, grem danes na sladoled z vročimi višnjami in stepeno smetano. hvala za idejo.

aha.zdej mi je jasno.2 dni nazaj, okoli 10 zvečer, mali opazi na tleh mušičko s krilci. Mi jo da, jaz pa jo katapultiram v zrak.Čez minuto mi jo spet prinese. Sem mislial, da je ista priletela nazaj. AMpak ko mi pol pove, da jih je na tleh fuuuuul, pogledam še jaz in ojoj!sem doživelapravo piloerekcijo, tok jih je bilo!! Cel tapison je mrgolel od krilatih mravelj!!In čez dan jih ni, zvečer so spet prišle. SEm šla kar spat, ke itak jih do jutra ni več.Sam je kar zoprn jih tko gledat.

o njam, ale (ej meni se je pa zbriskal smeško ko se oblizuje ) za nas je pa, čudo prečudno, tašča skuhala kosilo, in to eno bučkno župo, meni je to toook dobr, mi je dala potem še cel mali lonec za domov in sem za večerjo pospravila do zadnje žlice. za dans pa nimam idej