E.C.

Yes, very well said.

Tnx. No, kar se tiče raznih tehnik (reiki, yoga al pa kar koli drugega), pomemben je uporabnik, ne pa tehnika. In če se uporabnik neke tehnike izgubi, zaluta, postane nesrečen, potem ni za to kriva tehnika. Če bi bilo tako, bi vsi reikisti kar nas obstaja na svetu in vsi, ki se ukvarjamo z yogo, bili že zdavnaj nesrečni in izgubljeni. Če povem drugače, se ti zdi, da je katoliška (al pa katera koloi druga) vera kriva za težave, ki jih imajo v svojih življenjih katoliki? Po mojem mnenju ne. Ljudje smo sami odgovorni za svoje stanje, nesmiselno je prelagati odgovornost zase na tehnike, druge ali pa celo religijo. Ali pa celo soditi tiste, ki se s katero koli teniko ukvarjajo... Taka je moja izkušnja. vse dobro tebi in tvojim

Yes. Različne tehnike, metode in tudi religijske Poti so pač "pripomoček" za doseganje izpolnjenosti, po mojem mnenju. Ja lepo, no. Če si srečna sama s sabo in zavedanjem svoje prave narave, potem je to to. I am happy for you. Katoliška vera ima res lepe osnove. Spoštujem to. Ja, tudi jaz se izogibam negativnostim (v osebni al pa kakršni koli drugi obliki). Le kaj naj počnem z negativnostjo? lol Lep pozdrav!

Kabalist živjo kakšno je torej tvoje mnenje glede vsakdanjega življenja in duhovnosti? Te pelje tvoja duhovnost stran od vsakdanjosti ali gre z roko v roki z vsakdanjikom? Praviš, "tja, kamor moramo iti..." Če te prav razumem, po tvoje je distinacija predpisana vnaprej? O koga? lp e.

Raganuga Bhakti Yoga: - Vilasakunja.com (forum) - osnove Raga Marge - naprednejše o raganuga bhakti yogi Hari bol

Yuhuhu!

To je to, ja. Zdrav odnos do Sebe je res en od temeljnih pogojev za kar koli.

Aha, ok. Tnx. No, iz mojega vidika pa imam še OGROMNO za narediti.... in še zdaleč zdaleč ne živim duhovno (oziroma v skladu z duhovnimi izkušnjami) non-stop. Biće bolje kažu svi.

Well said.

Moje mnenje pa je, da je odgovornost za našo lastno srečo izključno naša. Odvračanje odgovornosti zase na druge (astrološke vplive, okolje, druge ljudi, usodo) mi nekak ne zveni ravno modro. Ne vem no, kako naj upamo na srečno življenje, če le to ni odvisno v temeljih od nas samih (naše miselnosti, dejanj itd...)? Imamo sploh kakšno možnost za uspehe v življenju, če smo odvisni od drugih/usode? Po moje ne. Torej...

Namaar, tnx for your welcome. Mah, bom raje strpne objave prebiral... Hmm. Kaj pa točno zate pomeni to, živeti vsakdanjik duhovno? (sprašujem zato, da ti lahko natančno odgovorim) Drugače pa ja, moje vsakdanje življenje je več al manj brez problemov, sm zadovoljen sam s sabo na tistih področjih, kjer se praviloma kažejo naše šlamparije (finance, spolnost, služba, odnosi itd...). Je pa sigurno še prostora za napredek, itaq. In definitivno mi izkušnje iz duhovne poti pomagajo v vsakdanjem življenju. Ne vidim razlike med seboj (oz. mojim stanjem) ob meditaciji in v službi, recimo. Pravzaprav, sploh ne morem zares prakticirati yoge, če imam problem v vsakdanjiku. To je zame en tak pokazatelj, da sem na pravi poti: enostavno ne bežim od problemov, ker če to storim, ne morem prav zares iskreno slediti moji poti. Na kratko, sem tko zlo mehak, kar se tiče materialnih želja, telestnih in čustvenih potreb. Čista duhovnost in 100% posvečanje njej zame trenutno ni realen cilj. Zakaj bi samga sebe farbal in nategoval? Eno uravnovešeno stanje, harmonija med duhovnimi realizacijami in njih aplikacijami v vsakdanjem življenju, to je to, kar mi trenutno prinaša zadovoljstvo. Ju3 bo morda drugače, ne vem. We shall see. Hvala.

Zanimivo, kako vidiš v tem le motivacijo. Ni problema, ampak ravno tko enostavno pa vse to skupaj spet ni. Žensko, ki je napisala te besede zgoraj, poznam osebno in verjemi mi, pri njej motivacije ni manjkalo nikoli. Dobila pa je dejansko neizpodbitno izkušnjo njene pave narave, kar nima nobene veze z motiviranjem. Motivacija je stanje uma, neposredna izkušnja Absoluta pa popolnoma presega um. Če bi jaz recimo rabil motivacijo prav sigurno ne bi šel za tri dni brskati po sebi in naprno delati na doseganju neposredne izkušnje! halo. Torej, če komu manjka motivacije, ne zgublat časa z Intenzivom. Pojdite raje na kak tečaj motivacije... Intenziv je primeren za tiste, ki so pripravljeni za tri dni resnično intenzivno delati na sebi v smeri samospoznaje.

Moja poanta je bila, da se na Intenzivu res zelo odpreš in to seveda pomeni da si neki časa mal bolj v luftu, po domače povedano. Vendar to nikakor na more biti problem, če je človek res iskren do sebe in svoje probleme v življenju aktivno rešuje. Če ne bi imela problemov sama s sabo pred obiskom katere koli delavnice (instant ali navadne), potem jih tudi po delavnici ne bi imela. Reševanje problemov je potrebno ne glede na to, ali veš kdo si ali ne.

Pozdrav vsem Sem novi član tle in....... všeč mi je strpnost, ki je prisotna na teh forumih... Glede na to, da smo tle zbrani iz vseh vetrov in iz mnogo različnih smeri in poti duhovnega razvoja, se mi zdi primerno, da podebatiramo o skupnem imenovalcu vseh naših duhovnih praks: vsakdanje življenje. Moje mnenje je, da ne glede na to, po kateri poti hodimo (naj bo to katera koli oblika yoge, kabala, ZEN, budizem, thelema, zahodnjaški misticizem, shinto itd... itd... itd...), se napredek mora slej ko prej očitno pokazati tudi in predvsem v vsakdanjem življenju. Je brez tega duhovnost le izgovor oz. nadomestna rešitev za neizpolnjeno življenje na Zemlji? Hmm. Upoštevanje realnih telesnih potreb (po spolnosti, recimo), čustvenih želja v odnosih, materialnih potreb (po finančni stabilnosti, recimo) enostavno ni modro zanemarjati. Tlačenje in ignoriranje želja ne pelje daleč... Poznam kar precej ljudi, ki so oz. se imajo za duhovne, pa so neprestano brez denarja, jezni na sodelavce v službi (če jo sploh imajo), občasno nerazložljivo v strahu in seveda v postelji sami in/ali na silo v celibatu. Je to duhovnost, prav zares? Kaj menite vi? OK, ljudje se učimo in delamo take in drugačne napake. Vse lepo in prav. Vendar pa, ali smo v duhovnosti prav zares srečni, izpolnjeni oz. drugače povedano, vsaj brez perečih problemov (v spolnosti, službi in v odnosih, recimo)? Moje mnenje je, da so duhovni cilji in raznorazne prakse zares zelo pomembni. Vendar pa, kaj nam naša duhovnost prav zares daje oz. kaj od nje jemljemo? Kam, recimo vas, pelje vaša duhovna pot? Upoštevate svoje želje, potrebe in svje realno stanje v vsakdanjem življenju? Ste zadovoljni sami s sabo v spolnosti in službi, recimo? Kako je s tem v vaši praksi? Hvala vsem za vaš čas.

Ja, to je res. Kdo pa naj rešuje probleme v življenju, če ne vsak sam? Intenziv ni terapija al pa vikend delavnica za reševaje programirane nesnage. Za to so na voljo kšne psihoterapije.

Ekola, sem prekupiral komentar ene od udeleženk IR (na mojmu intenzviu bo verjetno asistirarla, upam vsaj, no): "Našla sem višji smisel življenja. Ker sem doživela trenutek razsvetljenja, zdaj vem, da to ni samo nekaj, kar piše v knjigah. Ko doživiš Resnico, ne moreš več bežati, ker te vedno bolj privlači. Na Intenzivu so mi všeč tudi pristni odnosi z ljudmi, ki jih prej sploh nisem poznala. Intenziv mi je odprl vrata na duhovno pot." - G.T. Če to ni res praktična vrednost... lp e.

zerkalo, sej nism nič slabega vzel in tudi nič slabega mislil dej. Sej se sam menva. Ma, sej ravno v temu pa je vsa poanta, zerkalo, veš: da sam na podlagi lastne samoiniciative in lastnega truda narediš en močan korak v smeri samorazvoja. Se pravi, da sam odkriješ, kako je s tem glede identitete. Glede odgovorov na vprašanja o naši pravi identiteti pa te vabim, da članek zgoraj prebereš, če se ti da. Praktične koristi izkušnje samadhija / samospoznanja? Hmm. Na to temo bi lahko ogromno napisal, pa bom za spremembo kratek: se lahko naješ, če ti nekdo venomer opisuje burek? Ne, samo z opisi bureka se še nihče ni najedel. Burek je treba izkusit, ga probat in ga pojest. Druge ni. No, isto je z našo lastno identiteto: če človek ne ve prav zares kdo je, se prav zares ne more osrečiti. To je seveda le moje mnenje.

Free, hvala ti za pozitiven feedback. <sm hotu tle unga smejkota ki zardeva dat, pa mi ne rata...> Ma uni linki "gor" delajo sam v IE (browser od windowsov). Jst sem pristaž Mozille, tudi meni ne delajo... Ne vem zakaj v IE ja v Mozilli pa ne... Sej mam še par člankov za dodati, ma mi ne znese vsega updejtat redno... Hvala za prijazne besede. lp e.

Hmm. To, da ti nekdo pove kaj in kdo si (ali pa da to nekje prebereš) je čisto nekaj drugega kot to, da svojo resnično identiteto izkusiš, spoznaš, doživiš sam. Z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak če se ti zdi, da je isti šmorn al doživiš samadhi ali ne, potem ga verjetno še nisi doživel (verjetno se motim, samo sklepam po tvojih besedah tle.) Izkušnja absolute ja totalno izpolnjujoča in relativne izkušnje se z njo pod nobenim pogojem ne morejo primerjati. Taka je moja izkušnja in tudi izkušnja ogromnega števila drugih ljudi, ki so To doživeli na IR ali pa kjerkoli drugje... Sej ni panike, lahko se pa vsi motimo in imaš ti prav. Lep pozdrav.

Janko, jst bi kot prvo, te misli jemal kot to, kar so: le misli. Z mislimi se lahko identificiraš, ali pa ne, od tebe je odvisno ali padaš na te misli ali ne. Recimo, lahko sedaj misliš na belega konja al pa na šravfciger, je tko? No, če si pozoren med preklapljanjem od belega konja na šravfciger, lahko ujameš tisti mali prostorček, ki se mu reče svoboda izbire. Moja poanta je, da imajo te "bolne" misli nad tabo oblast zato, ker jim jo ti daješ... Drgače pa, kako kaj tvoje življenje? Odnos s starši; spolnost; kako kaj finance; si zadovoljen z faxom/službo? Si srečen sam s sabo? Če ne, potem bo počasi treba začet delat kej na tem. Moje mnenje. tnx lp e.

janko živjo Ej, sorry za ta nedelujoči link. Ne vem kaj je spet pičlo server. Učeri smo mel en hackerski napad na server, in je blo vse ene pol ure nedosegljivo. Dej, probi mal kasneje. Tnx. E.T.? LOL Hja, pod krinko intenzivov se svašta dogaja pri nas (za v tujini ne vem). Zato pa jst sledim originalni obliki intenziva. OK, no, mal sm urnik spremenu, tko dani več tko zahtevno in naporno, vse ostalo je isto kot v originalu Charlsa Bernerja izpred 30ih let. Ma vidi, če te zanima, RES zanima izkustvo dokončne resnice o tem kdo ti si, in si prpravlen na sebi delat intenzvno 3 dni, potem je morda to to. lp Aja, ok alora. Hvala za dobrodošlico, Ksenia. Good to be here.

Hello Ja, tudi meni so intenzivi res globoko spremenili dojemanje sebe, sveta in drugih. Sej to praviloma vsi, ki so imel izkušnje na IR, povedo. Je velika razlika med izkustvenim in pa teorijskim znanjem, ni kej. No, kakor koli že, intenziv je le ena od mnogih tehnik, ki omogoča samospoznanje in nikakor edina primerna in prava za vse. lp e. Ksenia živjo mah, jst sm novi tle (sem objavil dva oglasa pred naki leti), tko da ne vem kaj nej rečem. Vsekakor se pa naše pravo stanje zavesti (al pa razsvetljenost, izkušenost, duhovnost) lahko kaže v odnosih do drugih ljudi na več načinov. Tako je moje mnenje, no. Pravljice? Zlate ribice? What do you mean? jst mam rad ribice, no. Hmm. Bi se navezal na to oz. dodal temu neki: zanimivo pri izkušnjah absolutne zavesti je to, da prav vsakdo, ki tako izkušnjo ima, doživi povsem ISTO. Ne glede na čas, okolje, na uporabljeno metodo itd... Zato tudi vse religije v bistvu govore o isti Resnici, a vsaka pač na svoj način (ki je pač pogojen z okoljem in časom nastanka). miyaw

Pozdravljen Alan_New. Ja, lepo povedano. Izkušnje na Intenzivu seveda niso dokončna osvoboditev oz. dokončna duhovna emancipacija. Malo verjetno je, da komerkoli samo še ena izkušnja na Intenzivu manjka do dokončne osvoboditve. LOL Po drugi strani pa...nkol se ne ve. Po tretji strani pa že samo sekunda (gledano iz našega relativnega glediša) izkušnje Absoluta za vedno dramatično spremeni dojemanje sebe (na bolje, seveda). Zgleda, da imaš izkušnje z Intenzivi, Alan_New? Lep pozdrav.

Ali sploh vem kdo sem? Pri terapevtskem delu z ljudmi in pri poučevanju joge me vedno znova preseneča dejstvo, kako osebe, ki iz svojega lastnega neposrednega védenja vedo kdo in kaj so lažje in hitreje napredujejo od oseb, ki imajo glede svoje resnične identitete le relativne in teorijske predstave. Kako to? Kaj je tisti element, ki očitno močno vpliva na uspešnost pri izvajanju tehnik osebnega in duhovnega razvoja? Kdo sem jaz – to je sedaj vprašanje Moderna, uradno sprejeta psihologija počasi priznava obstoj nivojev zavesti, ki vsakdanje doživljanje presegajo po svoji jasnosti, absolutnosti in spremljajočem občutku popolne izpolnjenosti... Ta stanja so seveda dosegljiva prav vsakomur. Tisti, ki so ta stanja neposredno doživeli pričajo, da so to pravzaprav edino resnično in trajno imetje, ki enkrat za vselej postavi življenje na trdne temelje... Uveljavljena in "moderna" psihologija torej počasi odkriva tiste poti do človeške izpolnjenosti in sreče, ki so jih na Vzhodu posamezniki izkustveno prehodili že pred več tisoč let. Realizacija svoje lastne resnične identitete, samospoznaja, samorealizacija oz. neposredna izkušnja svoje prave in dokončne narave je stanje zavesti, ki ima mnoga imena. Tradicije in različne kulture so to stanje poimenovale na več načinov: * Samadhi (Vedska književnost) * Satori ali Kensho(japonski Zen in kitajski Čan) * Nirvana (Budhizem) * Mistična izkušnja (zahodnjaška ezoterika) * Iluminacija zavesti (moderna psihologija) * Enlightenment/Razsvetljenje (na zahodu) * Stanje Enosti, Samospoznaja (na zahodu) * itd... Verjetno v tem trenutku razmišljate: „Pa seveda vem, kdo sem! Jaz sem to telo / Jaz / Duša / Atma / Zavest...“ Lepo, vendar vprašanje je, ali ste To prav zares, neposredno in popolnoma intimno spoznanje tudi sami realizirali. Eno je namreč poznati pravilne odgovore na vprašanje Kdo sem jaz, drugo pa je imeti izkustveno znanje o svoji absolutni identiteti. Človek, ki poseduje direktno védenje o svoji dokončni identiteti enostavno Ve, kdo živi življenje in kot tak ga lahko živi iz sebe, namesto iz neke relativne predstave o sebi iz knjig, denimo. Lahko pristopi h katerikoli tehniki duhovnega razvoja in odlično napreduje, enostavno zato, ker sedaj za njegovimi odločitvami in napori stoji On. Sedaj se zaveda stvari, ki jih večina ljudi le bere ali pa posluša na predavanjih. Tudi njegova odprtost je sedaj večja kot prej in lahko je bolj srečen in izpolnjen v svojem vsakdanjem življenju, enostavno zato, ker živi iz sebe. Duhovna matematika vs. izkustveno znanje Vsaka pot se prične najprej s prvim korakom in praviloma je to teorija. Knjige, članki, poslušanje predavanj in navodila raznih Učiteljev. Potem malce intelektualne akrobacije, uporaba IQ potenciala in počasi se pogled na sebe, svet in druge površinsko spremeni, globoko v notranjosti pa sprememb enostavno ni. Veliko ljudi se s takim pristopom k svojemu duhovnemu napredku zadovolji in kar nekako ne preidejo na iskanje svojega lastnega, neposrednega izkustvenega znanja. Je razlog za to pomanjkanje poguma in pravilnejšega pristopa? Morda. Botruje pomanjkanju izkustvenega znanja prav pomanjkanje resnične angažiranosti in srčne želje po pravem in trajnem napredku? Hmm. Kakor koli že, dejstvo je, da lačen človek ne bo nikdar in nikoli potešil svoje lakote le z opisom okusne in dobro obložene pizze. Um in čutila ne morejo prav zares nadomestiti grižljaja zelenjavne pizze, recimo. Da, moje mnenje je, da so izkušnje, lastne intimne izkušnje na duhovni poti (ali pa kjerkoli drugje) največje bogastvo. Izkušnje so tisto, kar posameznika peljejo naprej, teorija je le pasivna priprava uma na izkušnje, nič več nič manj. Obstaja široka paleta izkušenj, velika večina jih spada med t.i. vsakdanje izkušnje oz. relativne izkušnje v vsakdanjih stanjih zavesti (budno stanje, sanjanja in spanec brez sanj). Torej, vse kar ljudje doživljamo, vse kar vemo, poznamo, prav vsa vsebina naše zavesti je minljiva, spremenljiva ter ne-dokončna. Kar se rodi v teh stanjih, slej kot prej tudi umre, in izgine... Povprečen Zemljan se celo življenje vrti in omejuje samega sebe le na ta tri relativna stanja... In na žalost kot tak seveda tudi nima nikakršnih možnosti za resnično in trajno Srečo. Obstajajo pa stanja zavesti, ki presegajo te tri vsakdanja stanja. Njih skupni imenovalec je nepopisen občutek sreče ter notranjega zadovoljstva in absolutna jasnost zavedanja Sebe oz. Resnice. Poleg naštetega je za ta stanja značilna še odsotnost referenčne točke, ki je vzrok za dvojnosti v umu. Objekt, proces zaznave ter subjekt, so v teh stanjih ENO. Ločenosti enostavno ni. TO je naša prava narava in naša duhovna dediščina (to je eden od aspektov, če smo natančni). No, tako vsaj pravijo Samorealizirani posamezniki (Ramana Maharshi, na primer). Resnico mora vsak spoznati sam, seveda. Izkustveno znanje udeležencev/k Intenziva Razsvetljeja pri nas in po svetu Poglejmo si mnenja o Intenzivu in izkušnje povprečnih Zemljanov, ki so se na Intenzivu prebili skozi relativne predstave o sebi, drugih in svetu in neposredno izkusili Dokončno Resnico. Pri branju njihovih besed je vsekakor dobro upoštevati dejstvo, da besede nikoli in nikdar ne morejo primerno opisati Absolutnega stanja zavesti. Za resnično razumevanje opisanih izkušenj boste morali ta stanja doživeti sami. Druge možnosti enostavno ni. Um ne more razumeti ali izraziti nečesa, kar popolnoma presega njegov relativni doseg… ~~~ "Nikoli si nisem drznil verjeti, da se Satori lahko doseže v treh dneh. Čudim se nad globino vpliva in razsežnostjo, ki ga ta prinaša. O Zenu sem bral in razmišljal deset let, se s to filozofijo zares mučil, a šele sedaj lahko vidim, brez kakršnega koli dvoma, sámo bistvo Zena..." - John Crook, doktor znanosti, ZDA. ~~~ “Na intenziv razsvetljenja sem prišla z namero, da se popolnoma predam delu na sebi. Prvi dan je šlo bolj trdo, imela sem občutek, da se moram zelo, zelo truditi. Drugi dan sem še bolj zaorala, usmerila vso energijo v tehniko; delala sem, ko sem se sprehajala, ko sem šla spat, skratka, postala sem tehnika sama... ...In glej ga šmenta, zgodilo se je, počilo je, se razletelo, eksplozija, vse se je zgodilo v hipu in tako intenzivno, da tega nikoli ne bom pozabila. Mislila sem, da so vsi prisotni slišali ta pok in krik, ki je potrjeval videno, ki je bil sam silni “jaz”. Zažarela sem v radosti in veselju. Smeh je zaobjel vse moje bitje, vse v meni je drgetalo in se smejalo v radosti bivanja. Zgodilo se je zlitje, spoj v eni točki, izkušnja, da je vse eno; ta izkušnja je presegla vse, kar sem si prej sploh lahko zamislila. Tega notranjega doživetja mi nihče na tem svetu ne more dati niti odvzeti. To je in bo za večno moja izkušnja, ki sem jo dosegla skozi predajo tega, kar sem. Vse sem Jaz. In resnično, karkoli rečem, da sem Jaz, to nisem Jaz...” – udeleženka IR v Sloveniji ~~~ "Čeprav Intenziv razsvetljenja temelji na Zen tradiciji, ga sam doživljam skozi Krščansko srce. Prepričan sem, da sem prvič v svojem življenju zares odkril besede Sv. Pavla: "Živim, vendar ne jaz, ampak Kristus živi v meni." Ta preblisk, ki je trajal le trenutek, je bil vame prihajajoči Sveti Duh..." - V. K., Krščanski duhovnik, ZDA ~~~ Mir. Tišina. Zaprte oči. V sobi se prepletajo glasovi udeležencev/k Intenziva. V diadi poleg njega nekdo govori o odgovornosti. Rahlo se nasmehne, odpre oči, iz katerih dobesedno lije Božja prisotnost in popolnoma prepričljivo a preprosto reče: "JAZ sem odgovoren za vse." ~~~ "Intenzivi razsvetljenja so mi omogočili izkušnjo bistva moje identitete. Metoda komunikacije med dvema posameznikoma, ki jo je razvil Charles B. za izkušnjo bistva, je najboljša od vseh, kar jih poznam. " - Arnie Frieman, doktor znanosti, ZDA ~~~ „Po licih tečejo debele solze. Iz sebe poskušam izdaviti nepopisne občutke brezmejne ljubezni, popolne izpolnjenosti in globoke sreče. "Kaj je drugi?", me vpraša partnerka. Odgovorim ji: "Ti, Bog in jaz smo Eno." – udeleženec IR v Sloveniji Kako naprej? Ljudem kljub obvladovanju vseh mogočih filozofskih sistemov in novodobnih teorij manjkajo pristne, intimne in neposredne izkušnje. Le-te pa so edini pravi vir zadovoljstva in sreče. Če ste se torej naveličali suhoparne teorije in intelektualnega razglabljanja, vas zgornji opisi izkušenj udeležencev in udeleženk Intenziva privlačijo in ste se pripravljeni potruditi za vašo lastno modrost in védenje, potem je Intenziv razsvetljenja, kot ena od možnosti za doseganje izkustvenega znanja, kot nalašč za vas. E.C. Več o Intenzivu Razsvetljenja