E.C.

V nekaterijh "duhovnih" smereh oz. poteh so želje označene za nekaj negativnega, odvečnega in celo nepotrebnega. Po drugi strani pa ima povprečen aspirant mnogo želja katerim se, prav zaradi negativne označenosti želja, seveda skuša na silo odpovedati. Po mojem mnenju je to strateška napaka, ki dolgoročno gledano ne pelje nikamor. Zame želje definitivno (lahko) pomenijo korak naprej, daleč naprej. In kot take so vsekakor zelo dobrodošle... Sam zaznavam želje kot odraz neizrabljenih potencialov, ki jih nosimo v sebi. Odraz neizkoriščenih potencialov v nas samih na tistih področjih našega bivanja, kjer nismo prav zares v popolnosti angažirani in srečni. Kaj o tem menite vi? Kakšne so vaše izkušnje z željami? hvala vam za vaš čas.

Morda samo nekateri sistemi MM propadejo, večina pa jih izredno dobro deluje. Eden izmed takih uspešnih, podprt z direktno prodajo, je Organizacija ORIPLUS >>

Ja, si lahko predstavljaš, koliko hitreje bi to božansko prišlo vate šele ob pravilno usmerjenem in predanem delovanju? Ni teba biti pasiven, da se zgodi karkoli materialno dobrega ali/in Božanskega, po mojem mnenju. Ravno obratno.

Brezplačne info o network marketingu: http://www.google.com/search?q=network+marketing

Moj frend iz ZDA bi rekel: "There is no such thing as free lunch." In jaz se s tem strinjam. Najbolje je, da sami pogruntamo, skozi lastne neposredne izkušnje, kaj te sanskritske besede pomenijo...

Ja, poznam to. In te čist razumem. In tudi zanimivo je gledati posameznika, ko gre skozi ta "proces" de-identifikacije. Na ta zadnjem intenzivu razsvetljenja zdaj v decembru smo imeli eno talentirano in izredno odprto osebo, ki je dobesedno razturala ta svoj lažni ego, večkrat (praviloma so ljudje lohk srečni, če na initenzivu dožvijo samadhi vsaj enkrat). Se prav spomnim, kako je v diadi komunicirala, da je ni, da se je zapletla (pri delanju tehnike) in da ne najde sebe več, da je ni. No, ko sm ji reku naj se raje fokusira na tisto kar ve da je, ne pa na to kar ni, je povezala zadeve (uvidla, da ona NI lažni ego). hmm. tle se odpira vprašanje, kaj za vraga počjno budisti, ko pravijo, da jih ni. LOL Ne gredo prek tega spoznanja, da jih ni LE kot lažnega ega? hmm. Dejankso je lažni ego le iluzija, maya (to, kar ni). In sami si ga ustvarjamo, non-stop. In pravi jaz je dejanski, resničen, večen in ozaveščanje tega Jaza je res osvobajajoče, ja. In izpolnjujoče. V primerjavi z intelektualnim natolcavanjem je kakor sonce v primerjavi z malo svečko... Spoštujem in cenim tvojo iskrenost, unis. Ne boš verjel, koliko ljudi se zaplete v te scene, Jaz in Moje. Majo par kvazi izkušenj ali pa še to ne, in potem so pod vtisom, da govorijo direkt Absolutno resnico, direkt iz Sebe, al pa še huje, da Bog govori skozi njih. LOL V bistvu to nikakor ni mogoče dokler ahankara ni dokončno in tranjo uničena. To pa se lahko zgodi le ob izkustvu stanja zavesti ki sem mu reče Nirbikalpa samadhi (to stanje ni omejejeno s časom ali pa s čim drugim) oz. ob izkustvu Vidye (direktna percepcija Boga v Njegovi Osebni obliki). Do tedaj so vsi poskusi, vse kar počnemo, popolnoma vse, totalno totalno vse (sem omenil, da čist vse?), popolnoma vse je pod vplivom ega in zato ne-čisto-resnično in ne-absolutno oz. minljivo in v iluziji. Seveda ne pomeni to da je zdej z vsem tem pa kaj narobe ali pa da je biti v iluziji neki slabega, pravim le, da to ni to. To je maya: tisto kar ni. Ne pa to, kar nekateri verjamejo, da je. LOL

Štekam. Govoriš o lažnemu egu, ahankari. Govoriš o miselem konceptu. Razen, če nisi slučajno popolnoma in pravilno razsvetljen in osvobojen (kot buddha, ramana maharshi, advaita prabhu, sri babaji in ostali posameziki, recimo). Le v takem osvobojenem stanju namreč lahko govoriš res iz Sebe, iz svojega pravega Jaza, čist in popolnoma spontan. Do tedaj pa si ujetnik ega, miselnega koincepta, ki ga ti opsiuješ zgoraj tudi kot Jaz. (govorim tle v drugi osebi, ampak to velja za vse nas, tudi zame). Lažni ego se dejansko lahko preseže in od njega (vsaj začasno) tudi deidentificira. V samadhiju pride to tega, recimo. Ampak o tem je brez veze nakladati intelektualno slamo, ker misli ini ego enostavno ne doseže dovolj globoko. Ego, kot ga opisuješ zgoraj je definitivno uničljiv, o tem pričajo mnogi razsvetljeni posameziki in vse dobre svete bukve... za razliko od pravega jaza, naš prave identitete, ki pa je vsekakor neuničljiva in večna. Ja, unis, če se zavedaš svojega Pravega Jaza na podlagi svojih intimnih izušenj samadhija (kar vsekakor dupuščam), potem svaka čast. Če pa ne, potem pa tle zgoraj govoriš Ti skozi svoj lažni tvoj ego, ki ga (pomotoma) poistovečaš s samim sabo (saj ravno v tem je štos ega, daje nam filing da je on Pravi jaz. Ampak to je Ahankara - lažni ego.)

Ja, saj druge poti sploh ni. Sami nikakor ne moremo doseči ta stanja zavesti. V bistvu ne moremo doseči sami ničesar, nikdar, nikjer, ampak to je že druga zgodba... No, potem govorimo tle o različnih stanjih zavesti. Samadhi, stanje zavesti o katerem govorim jaz, nikakor ne omogoča posamezniku funkcioniranja uma (da o astralu in fizisu niti ne govorim). Gre za popolno odsotnost ahankare, uma in vsega ostalega. Vse, kar ostaja, je le Zavest o Zavedanju. Primarna zavest, nemanifestirarna, ne-ločena. Zelo napredni posamezniki (recimo Gopakumara iz brhadbhagavatamrita) znajo povedati, da je to stanje kot nek trans, ki je (zanje, očitno) ovira na poti. Takrat, v tem stanju, so pač vsa čutila, predvsem pa um, popolnoma neaktivna, prisotna je le zavest o Zavesti, jaz-jaz. Mora pa biti posameznik izredno napreden, prav gotovo osvobojen ahankare, da lahko pojmuje ta stanja kot ovira na poti (služenja Boga). In ta izkušnja, samadhi, to spoznanje je vedno lahko le Absolutno in vedno pusti v posamezniku globoko in nepozabno sled. Popolna popolnost, globoka izpolnjenost, totalna sreča, neizpodbitno vedenje in absolutna gotovost - tko bi nekak jaz opisal te izkušnje... No, kar želim tle povedati vsekakor ni invalidacija tvojih besed in/ali izkušenj (kako pa naj vem, kaj si doživela/doživljala?), le natančno bi rad razjasnil pojem, o katerem govorim. Je pa več vrst in nivojev samadhija, vsekakor... In jaz drugega od navedenega (izkustveno) ne poznam.

unis O čem točno govoriš tle, pls? O egu kot o lažnem egu, ahankari, temelju našega iluzornega obstoja? Ali o egu kot o naši identiteti? Tnx.

Whoops, sorry. Sem te slabo razumel, torej. Sanskrit je ozko povezan z Vedsko literaturo, tako da lahko v vsakem dobrem prevodu vedske književnosti v Angleščino ali naš jezik, najdeš obilico izrazov. Drugače pa splošen link na fotra google.com: http://www.google.com/search?q=sanskrit Vsekakor ja Sanskrit edini jezik, ki lahko vsak približno opiše stanja zavesti, ki so daleč nad relativnim doživljanjem. Besede kot so samadhi, sunyata, bhava, bhakti, adi itd... tko jst to razumem, nism pa poznavatelj sanskrita, še zdaleč ne. tnx 4 your time too. Yes, very well said. Predanost je tle dokončno odločilnega pomena... Yes, very well said. Predanost je tle dokončno odločilnega pomena...

Anarhist hey Bog (če verjameš vanj) je že po difiniciji absoluten. Se pravi, ni realtiven. In materija je relativna, dinamična, vedno se spreminja. Pod materijo v tem kontekstu sam razumem tudi to naše fizično telo, astral (čustveno telo), mental (miselno telo) in ahankaro (lažni ego). Torej, iz tega lahko sledi, da nikakor ni mogoče Boga/Absoluta prav zares doumeti, Ga res adekvatno opisati, astralno začutiti ali kar koli drugega. Vsaj ne z relativnimi "prijemi". Kako naj cedilo zajame atlantski ocean? hmm. In razlaganje, opisovanje, analiza, citiranje svetih spisov, primerjava konceptov oz. debata - vse to enostavno ne prinese res rezultata, ki lahko poteši tvoje vprašanje. Tako je moje mnenje... Po drugi strani pa je Absolut (Bog, če verjameš vanj) povsem dosegljiv, vendar ne skozi materialne pristope (branje knjig in umske špekulacije, recimo), ampak skozi neposredno izkustvo, direktno spoznanje, ki samo po sebi presega omejen relativni doseg materije in uma. Temu stanje se reče v sanskritu SAMADHI. Več info na to temo: - Kaj je to samadhi >> - Nivoji zavesti in stopnje smadhija >>

Baje verodostojni IQ test >> Link: http://web.tickle.com/tests/uiq/index-pop.jsp Je pa treba znat angleško...

OK

Da nihče ne ve, kdo/kaj zares JE? Hmm. Govoriš o sebi tle? Vabim te, da si prebereš ta članek: Ali sploh VEM kdo sem >> Obišči tudi to stran: Intenziv Razsvetljenja >>

What do you mean?

OK, teorijsko: kdo ali kaj pa nam določa stvari, ki so nam kao namenjene in kdo ali kaj nam določa naše poslanstvo? Hmm. In kaj se zgodi, če recimo nekomu to kao določeno in namenjeno delo (ali pa vloga v življenjeu) NI všeč?

Živ unis Ja, to je en vidik percepcije. Ma jst reje iz sebe izhajam (kaj mi pa preostane, če smo čist iskreni?): sami si farbamo očala (beri: um) s keterimi gledamo svet. Sej zato pa vidimo čisto isti objekt zaznave (ne vem, drevo, recimo) vsak po svoje... ...in isto je z drugimi ljudmi in situacijami. Ne vem no, meni je to dejstvo osvobajajoče, ker to enostavno pomeni, da prav zares lahko postanem srečnejši, brez da spreminjam druge, svet in okolico...

Ja, in kaj se zgodi s preveč polnim sodom? Čustva so energija, nič drugega. In potlačena energija ni dobra novica. Več energije, ko se nabira v astralnem telesu, bolj to vpliva na naše doživljanje. You know, nesorazmerne reakcije na neke nedolžne vplive iz okolja; rdeči gumbi, ki jih imamo vsi, in kateri sprožajo burne reakcije tam, kjer to niti ni logično itd... Je pa res, da so sama čustva pod vplivom misli. In za res zdravo življenje in temeljiti napredek je potrebno odstraniti vzroke za tlačeneje čustev oziroma za vse negativnosti, ki jih tovorimo s seboj... IMO tnx 4 your time.

Kot že rečeno, samo zavedanje (zame) niti pod razno ni dovolj. Ja, res je, če ti je recimo zavedanje, da si sam odgovoren za svojo srečo in izpolnjenost dovolj, in si istočasno neizpolnjen v službi, spolnosti, finančno itd..., IN si to neizpolnjenost dopustiš priznati, IN ti je vseeno ok, hja, potem je to to, ja. Jst recimo ne maram bit neizpolnjen in nesrečen v življenju in glede tega vedno prav kmalu kaj konkretnega naredim...

Good question, butl. Negativne lastnosti, o katerih govorim v članku so seveda la potlačene emocije, neizkušene travme iz preteklosti, nekonstruktivni vzorci vedenja itd... - vzroki za veliko večino bolezni, mimogrede. Kako preseči te negativnosti? Z zanikanjem in tlačenjem ter begom pred njimi prav gotovo ne. Tistemu, čemur se upiramo, bo v nas vztrajalo. Šele, ko se odpremo na vse te negativnosti, imamo šanse da si jih znebimo. Kako? S podoživljanjem, izražanjem, delovanjem. IMO Če si jezen, hja, razjezi se, a. Že si žalosten, zjoči se v nulo. Če si prizadet, pokaži to! Izrazi se! Če si agresiven, pojdi lavfat, plavat, v hribe. Zderi se. Vzemi mrtev kos lesa in znesi se nad njim. Al pa vzemi star telefonski imenik in zavij mu vrat! Nič manj dohoven ni tisti, ki se joče, jezi in ki pokaže svojo ranljivost, od tistega, ki je kao vse zlato duhoven in popoln. Naše pravo stanje zavedanja se kaže v celotnem pristopu k življenju, ne le na odru življenja, kjer naj bi bili vsi prijazni in popolni. Pri izražanju oz. procesiranju teh negativnosti je (zame) pomembno, da s tem ne prizadenem drugih živih bitij (ljudi, živali in rastlin). What it all comes down to je samo to, ali se igramo da smo kao duhovni ali pa si dopustimo biti to, kar smo (trenutno). Pristnost ini iskrenost je (zame) zelo pomembna. Le tako lahko res napredujem proti res absolutno duhovnim izkušnjam. Sej je logično to: če sem že v štartu ves zalgan in umetno odprt, kakšne možnosti imam za napredek? None at all. Taka so moja mnenja in izkušnje. Tnx for your time.

butl hey, Ja no, po mojem mnenju je vseeno potrebna tudi ustrezna akcija, delovanje, ne le zavedanje in pozornost. Zavedanje in pozornost ti pač da to, da se zavedaš stvari in pozornost ti da to, da jih opaziš. And thats all. Moj primer je bil (in poznam tudi precej ljudi, ki podobno dojemajo to), da sem se zelo jasno zavedal, da imam težave v življenju, si pa tega nisem hotel/drznil/upal priznati. Itaq, če sem se pa imel za orng duhovnega. LOL lol Šele, ko sem združil iskrenost z zavedanjem in dodal pogum IN začel delovati v skladu s tem zavedanjem, šele potem so se mi začele stvari jasniti. Zdaj, recimo, niti pod razno ne morem (razen, če bi hotel na silo, ampak tega nočem) prav zares meditirati, če imam nek prereč problem v življenju (finance, recimo). To je to, iz mojega vidika. Tnx 4 your time. Very well said, Kabalist. very well indeed. Materialnost in duhovnost NIKOLI nista bila izključujoča, razen v naših zmedenih umih. Pravzaprav so ta naša relativna telesa (fizis, astral in mental) in vse kar spada zraven, edino orodje, s katerim se lahko gremo kakršno koli duhovnost. Zanikanje materialne energije pomeni prikrajšanje za edino polje delovanja, ki ga imamo. IMO Ja, popolnoma se strinjam tle, in tudi izkušnje mi tko kažejo, da se lahko človek prav zares in iskreno in angažirano prične ukvarjati z iskanjem res duhovnih absolutnih izkušenj šele, ko ima svojo materialno plat življenja urejeno oz. ko ne zanika dele svoje celovitosti. Prej je vse le ena nadomestna rešitev in polovičarstvo. No, vsaj v mojem primeru je bilo tako, no. To so samo moja mnenja, itaq... Pravzaprav, to bi moral napisati bolj natančno: " Ja, popolnoma se strinjam tle, in tudi izkušnje mi tko kažejo, da lahko človek prav zares in iskreno in angažirano prične živeti svoje duhovne absolutne izkušenj šele, ko ima svojo materialno plat življenja urejeno oz. ko ne zanika dele svoje celovitosti..." Prične pa lahko kdorkoli kjerkoli in kadar koli, itaq...

Kul, very good. Hvala ti! Hvala tudi tebi, Porny.

Heya Zna kdo tle dovolj italjanski jezik, da mi prevede ta komad, prosim lepo? Lahk v slovenščino al pa v angleščino. Tnx! Besedilo: La solitudine Marco se n'è andato e non ritorno più Il treno delle 7:30 senza lui E un cuore di metallo senza l'anima Nel freddo del mattino grigio di città. A scuola il banco è vuoto Marco è dentro me E dolce il suo respiro fra i pensieri miei Distanze enormi sembrano dividerci Ma il cuore batte forte dentro me Chissà se tu mi penserai, Se con i tuoi non parli mai Se ti nascondi come me, Sfuggi gli sguardi te ne stai Rinchiuso in camera non vuoi Mangiare, stringi forte a te Il cuscino piangi non lo sai Quant'altro male ti farà La solitudine. Marco, nel mio diario ho una fotografia, Hai gli occhi di bambino un poco timido La stringo forte al cuore sento che ci sei Fra i compiti di inglese e matematica. Tuo padre e i suoi consigli, che monotonia Lui con il suo lavoro ti ha portato via. Di certo il suo parere non l'ha chiesto mai, Ha detto: "un giorno tu mi capirai". Chissà se tu mi penserai, Se con gli amici parlerai Per non soffrire più per me, Ma non è facile, lo sai. A scuola non ne posso più E i pomeriggi senza te Studiare è inutile, tutte le idee Si affollano su te. Non è possibile di videre La vita di noi due, Ti prego, aspettami, amore mio, Ma illuderti non so. La solitudine fra noi, Questo silenzio dentro me E l'inquietudine di vivere La vita senza te Ti prego, aspettami! Perchè.. Non posso stare senza te Non è possibile di videre La storia di noi due... La solitudine fra noi, Questo silenzio dentro me E l'inquietudine di vivere La vita senza te Ti prego, aspettami! Perchè.. Non posso stare senza te Non è possibile di videre La storia di noi due... La solitudine

Morda bi lahko to temo razširili na odvisnost od duhovnosti? Članek na to temo: Odvisnost od duhovnosti