E.C.

Reiki mojster vs. Duhovni Učitelj Sanjate tudi vi? Dandanes se reikija drži kar precej "zanimivih" konceptov o položaju te tehnike, oziroma, če smo bolj natančni, o njeni vsemogočnosti. (vabim vas, da si na to temo preberete tudi ta prispevek, Iluzije o Reikiju >> ) Ampak v primerjavi s predstavami, ki jih imajo nekateri ljudje (t. i. "učitelji" ter "učenci") o svojem lastnem položaju, so te iluzije o reikiju pravzaprav zelo nedolžne. Nekateri reiki mojstri/ce živijo namreč v prepričanju (sam temu rad rečem, "sanjanje"), da so pravi Guruji, Razsvetljeni posamezniki (kot je Buddha, recimo) oz. pravi pravcati Duhovni Učitelji.(!) Se s tem gredo igro "slepec vodi drugega slepca"? Po drugi strani pa je še bolj žalostno to, da nekateri takim samozvanim "duhovnim učiteljem" dejansko naivno nasedajo. Ti ljudje v bistvu kupujejo iluzije in kažejo svoje lastno pomanjkanje zdrave pameti in izkušenj. V svoji zmedi postavljajo reiki mojstre na prestole vsemogočnih Duhovnih Učiteljev, v stilu: naivno-nekam-zelo-new-age-rabim-nekoga-ki-me-bo-vlekel-za-nos. Takim ljudjem praviloma manjka pravih duhovnih (nematerialnih) izkušenj, samih izkušenj z Reikijem in seveda prizemljenosti in zdrave kmečke pameti. Če ste torej eden izmed tistih, ki jemljejo navadno človeško bitje (reiki mojstra/co) za popolnoma in pravilno Razsvetljeno, potem bo morda ta članek za vas verjetno kar mrzel tuš. Če pa ste eden izmed tistih, ki so se sami sebe naivno okronali za Duhovnega Učitelja/co in sami sebe postavljate ob bok Mahavatar Babajiu, Ramana Maharshiju, Srila Advaita Prabhuju ali Buddhi recimo (ta bitja SO RESNIČNI DUHOVNI UČITELJI), potem vas morda zanimajo nekatere lastnosti resnično osvobojenih Duhovnih Učiteljev, navedene spodaj... Pravi/a Duhovni Učitelj/ica: - je popolnoma in pravilno osvobojen/a. Kaj to pomeni? Pomeni, da je realiziral/a dokončno in Absolutno Resnico vsega, kar obstaja. Direktno je spoznal/a, skozi lastno intimno izkušnjo, Sahaja Nirbikalpa Samadhi, stanje zavesti zaradi katerega je fizično nesmrten/a, za vedno (primer tega stanja je Mahavatar Babaji). - na dosegu roke ima Absolutno Moč, Modrost in Ljubezen . To pomeni, da lahko ozdravi slepe, pohabljene in od mrtvih obudi vsakogar. Pomeni tudi, da omili trda človeška srca le s svojo prisotnostjo (to je počel Ramana Maharshi). - lahko in tudi dejansko uporablja t.i. Siddhije. On/a lahko izgine, se ponovno pojavi, postane zelo majhen/a, pomnoži svoje fizično telo. Lahko hodi po vodi, zraku in skozi trdne stene. Lahko postane oz. je vseveden/a, vseprisoten/a in vsemočen/a. (kot Mahavatar Babaji, denimo). - vodi vse svoje učence/ke glede na njihove potrebe. Resničen/a Duhovni Mojster/ica za poučevanje ne potrebuje priročnikov in delavnic, saj uči od znotraj, skozi naša srca. Nikogar nikdar ne sili in manipulira v karkoli. In najpomembnejše, za svoja dejanja ne zahteva denarja. - je milostljiv/a, nežen/a, ljubeč/a, oster/a in popolnoma nenavezan/a. To pomen, da ga/jo ničesar ne prizadene, vrže iz tira in skali njegov/njen notranji mir, čistost in jasnino... - živi v skladu s svojim učenjem. To očitno pomeni, da ne zaznava nikakršne razlike med tem, kar je v njemu/njej in kar počene v tem svetu. Je živeč primer tega, kar uči. - se nikoli ne postavlja kot Duhovni Učitelj. Če sem bolj natančen, o svojem položaju sploh ne razmišlja, saj nima ego-zavesti (ego zavesti o samemu sebi), saj je v Enosti z vsem, kar obstaja. To pomeni, da je popolnoma nesebičen/a. Osebno poznam veliko reiki mojstrov/ic, tudi takih, ki se imajo za prave Duhovne Učitelje (kakor pač hočejo, vsak ima svobodno voljo). Vendar niti eden med njimi (z mano vred) niti od zelo zelo zelo zelo daleč ne dosega resničnih Duhovnih Učiteljev... Poznam tudi precej oseb, ki naivno verjamejo v vzvišeno pozicijo same energije reiki in posedično tudi v reiki mojstre kot prava Duhovna Bitja. Ti ljudje plačujejo visoko ceno za svojo zmedenost in naivnost. Žalostno toda resnično... Za konec: "Noben svetnik ni brez preteklosti in noben grešnik ni brez prihodnosti..." - Sri Babaji Active-Reiki Portal

Iluzorna izmenjava energije Uvod To besedilo je sestavni del mojega priročnika za 1. stopnjo Reikija in moram reči, da mi najprej sploh na misel ni prišlo, da bi bilo potrebno to temo na tečajih obravnavati. Vendar sem se tudi sam v letih poučevanja veliko naučil. O čem bo tekla beseda? O naših zablodah, nevednosti in naivnosti. Na žalost. Iluzorna izmenjava energije Koncept izmenjave energije zajema idejo, da mora vsakdo, ki sprejme Reiki (bodisi kot eno urno seanso, zdravljenje na daljavo ali pa uglasitev) za to plačati. Tak pristop je bil dodan poučevanju in zdravljenju z Reikijem po prihodu sistema na zahod. Ga. Takata je po prihodu na zahod spoznala, da učenci ne cenijo Reikija dovolj, zato je postavila zelo visoke cene za usposabljanje. V Ameriki je še danes cena usposabljanja za Reiki mojstrstvo 10.000 $ (prib. 2 miliona SIT).. Tak pristop je seveda povzročil odtujevanje med mojstri Reikija in celo privedel do uveljavljanja blagovnih znamk za določene šole Reikija (!). Sam sicer razumem in lahko sprejmem take poglede. Vsakdo ima svobodno voljo. Vendar pa se mi postavljajo naslednja vprašanja: Je srčnost in odprtost (kar je najpomembnejše pri uporabi Reikija) res merljiva v denarju? Mora posameznik z bajno vsoto denarja dokazati, da bo Reiki vzel resno in ga iskreno prakticiral? (visoke cene naj bi namreč zagotovile spoštovanje Reikija.) Sploh pa, kdo je lastnik Reikija? Komu pripada? Mar moram res sam skrbeti za ravnovesje v vesolju, ki da naj bi bilo porušeno, če ne dobim nič v zameno za Reiki? Menim, da je za ravnovesje v vesolju že poskrbljeno in da nam ni potrebno z našimi malimi in nepomembnimi ego igricami skrbeti za to. Še več! Če bi bilo zares potrebno paziti na tako ravnovesje, bi o tem prav gotovo govorili vsi veliki učitelji človeštva. Sam sem osebno srečal že kar nekaj zares duhovnih ljudi, prebral veliko materiala o vseh večjih religijah in niti enkrat še nisem zasledil, da bi kdo govoril o potrebi po izmenjavi energije. Vsi govorijo le o ljubezni, dajanju, milosti, sočutju in brezpogojnem spoštovanju. Sam imam tudi precej izkušenj z drugimi metodami samorazvoja in moram priznati, da Reiki pravzaprav ni ne vem kako učinkovita tehnika. Ker je pač energija, se pokorava našim miselnim tokovom, in deluje le na eterično telo in kot tak ni učinkovit kot, recimo, katerakoli mentalna tehnika. Še en argument, ki dokazuje da so cene za Reiki dejansko previsoke. Vzemimo na primer Kriya yogo. Ta tehnika je več tisočkrat bolj učinkovita in močnejša od Reikija (kar ne pomeni da je z reikijem karkoli narobe). Naučite se jo lahko za zelo nizko ceno ali pa celo brezplačno. Vidite nesmisel visokih cen Reikija? Osebno menim, da v večini Reiki šol sploh ne gre več za zdravljenje, iskrenost, ljubezen ampak za konkurenčnost, donosen posel in druge ego igrice. No, kar je dobro da razumete in po možnosti tudi sprejmete je, da Reiki že je v vas samih. Nihče nima pravice zaračunavati zanj. Reiki ne pripada nikomur. Dopustite, da Reiki svobodno teče in da neovirano pomaga čimveč ljudem. Menim tudi, da ljudje sedaj potrebujemo pomoč bolj kot kadarkoli prej. In Reiki nam dejansko lahko precej pomaga. Zakaj bi sami sebe omejevali in postavljali pogoje za učenje Reikija? To je tudi edini razlog, da sam postavljam nizke cene za tečaje Reikija in prvo stopnjo dajem za simbolično ceno. Ponovne iniciacije pa nudim brezplačno. V primeru druge in mojstrske stopnje zaračunavam svoj čas na tečaju, najem prostora in dolge, predolge ure sedenja za računalnikom in pisanja priročnikov. Cena za mojstrske stopnje je za vsaj 70% nižja od povprečne pri nas in vsaj 30-krat nižja od tiste na Zahodu. Active Reiki Portal Preberite tudi: - Iluzije o Reikiju - Mojster reikija vs. Duhovni Učitelj - Brezplačne iniciacije

Link: http://www.lunin.net/forum/index.php?showtopic=7736&st=0

Ma si me mal narobe razume, oz. jaz nisem dovolj natančno postavil zadeve. Sam se že ene 10 let profesionalno s terapijo ukvarjam (pomoč pri težavah kot so odvisnosti, posledice spolnih zlorab, depresija itd...) in glede na to, da ste tle večinoma kar dobro podkovani ljudje, me je pač zanimalo, kako vi gledate na pomoč drugim. Thats all. tnx

se strinjam, ja. Dilemo glede česa? Odločil za kaj? Sem samo hotel slišati vaša mnenja na temo pomoči drugim, to je vse. Ja, itaq, da je to široka tema, seveda, sej zato sem jo pa načel... Ja, to je pa tudi res, ja.

Sej vsi dobivamo stvari/realizacije/izkušnje itd... na točno tak način (akcija - reakcija). Nič kej skrivnostenga ni tlele (po moje, no), le gola zakonitost akcije in reakcjie. Je pa vseeno zelo dobro, da človek zavestno sproža svoje misli, čustva, dejanja - kar seveda vodi v srečo, uspeh, izpolnjenost (če je to to, kar si človk želi, seveda...) Saj je logično, a ne, če si (ne ti, na splošno govorim) fokusiran na minus/negativno, boš to tudi seveda tudi dobil. In obratno.

l Yes. mah ja, tle je potem spet vprašanje, koliko je posameznik zares realiziran in osvobojen od svojih iluzij. Lahko verjamem, recimo, da moje misli prihajajo direkt od boga al pa višjega jaza, v bistvu pa samo sebe slepim (in druge, seveda). Poznam tak primer. Možakar (ni ga na tem forumu, se mi zdi) se ma za ful realiziranega in oh in sploh in verjame vase (in drugi verjamejo vanj), v bistvu pa se v njegovih dejanjih kaže, da ne štima vse tako, kot bi sam rad. Ima vtis, da govori absolutno resnico itd... See?

Hmm. Kako pa lahko veš, kaj je za nekoga res dobro in kaj škodljivo?

Kako pa lahko ti veš, da mu zares pomagaš, če mu daš tisti star plašč? Kaj pa recimo, če mu s tem le potuho daješ? Oziroma, mu v bistvu omogočiš nošnjo plašča, za katerega se mu ni treba prav zares potruditi (z delom, kreativnostjo itd...) in mu s tem le njegovo pasivnost in utapljanje v smiljenju samemu sebi podaljšuješ? Hmm.

zanimivo stališče. Kaj pa, če recimo pojma nimam, v kakšnem stanju druga oseba sploh je in če je to, da rabi točno tako in nič drugačno pomoč, le moja predstava? Če te drugače prašam, ti potem pomagaš drugim ne glede na kar koli, važno je, da imaš dober namen? te prav štekam? Kaj pa je zate pomoč?

Moje mnenje je, da je pomoč ljudem res ena izredno kompleksna zadeva. Kako pomagati ljudem? Kaj pomoč pravzaprav je? Dati revežu denar, ki si ga ni prislužil? Pomagati drugim kar tako, povšalno in brez resničnega razumevanja njihovega stanja? Zelo posrečen se mi zdi citat, ki govori o tistih, ki so mal preveč vase zagledani in živijo v utvari, da so poklicani pomagati drugim, ne glede na kar koli: "...I love the ignorant man who knows he is ignorant more than the rightous man who knows he is rightous. Of the ignorant people who consider themselves rightous, however, this is said: "They do not even turn away on the treshold of the hell. For they imagine that they are being led to hell in order to redeem the sould there." Tales of the Chassidim---" Kako je s tem? Kaj menite o tem vi? tnx for your time.

Preberii članek: Depresija, moja usoda

Gauranga!! Gaurahari bol!!

Ja, prehrana, sonce, minerali itd... so zelo pomembni. In vsekakor vplivajo na naše doživljanje. Doktor mikrobiotike bo povdarjal pomembnost vnulo naštudirane pravilne prehrane. Športnik bo zagovarjal zdrav duh v zdravem telesu. Bioenergetik/reikist bo povdarjal pomembnost prostega pretoka energije po eteričnem telesu. Psihiater bo navijal za analizo in zdravo čustveno življenje (upajmo da brez predpisovanja psihoaktivnih snovi). In kateri koli pravi duhovni učitelj (Buddha, Mahavatar Babaji itd...) bodo povdarjali pomembnost Samospoznanja in konstruktivne uporabe mentalnega telesa. Kdo ima prav? Po moje vsi. Naša celovitost je prepletena in vzajemno vpliva na vse svoje dele (fizis, astral in mental). Moje mnenje pa je, da je pri vsem tem še največjega pomena to, da smo sami odgovorni zase in za svojo srečo (in take ali drugačne reakcije). Ne pa okolica, planeti, vzorci vedenja, vzgoja... In da ta sreča izvira iz naše notrranjosti, ne pa iz zunanjega sveta (stane računa na banki, monetarni sistem, vreme itd...) Se pa razlikujemo in vsak ima svojo mnenje o sebi (saj o sebi vsi non stop govorimo oz. skozi pisanje tle prezentiramo svoje stanje zavesti). Ne vem, kaj naj ti rečem na tako izjavo, ej. Tnx for your time.

Yes, well put, as always. lp

Mišlenje je vedno pogojeno z okolico, maš prav in še kakimi drugimi dejavniki, ni pa ta pogojenost absolutna... ...in ko se človek začne sam s sabo ukvarjati, slej o prej spozna, da je on tisti, ki barva svojo percepcijo tako ali drugače, v popolnosti. Sami smo odgovorni za naše stanje (mišljenje, čustvovanje, dejanja; se pravi: izbira --> misli --> čustvene reakcije --> dejanja). .. ...pravzaprav je notranja sreča v bistvu odvisna prav od tega, koliko se pustimo premetavati v vetru vplivov od zunaj, oz. koliko se sami trudimo živeti iz sebe (o tem tudi Buddhizem govori, v bistvu - vsaj jst tko razumem.) in my opinion. Saj, če temu ne bi bilo tako (oz. če bi bili totalno pogojeni z okolico, drugimi, svetom itd..., in če ne bi sami izbirali (nezavedno praviloma) svojih reakcij), čemu se potem sploh trudimo doseči globjo srečo in večjo izpolnjenost? Hmm. Sej ni panike, v moji zmedenosti se lahko motim, lahk se je Buddha zmotil in ostali Učitelji prav tako - ma dejstvo je, da je sreča odvisna od nas samih in izvira od znotraj. YUHUHU!

Še en citat Buddhe, ta je še bolj natančen in kaže na to, da si sami oblikujemo percepcijo, torej: svobodna izbira -->> misli --> čustvene reakcije --> dejanja. “We are shaped by our thoughts; we become what we think. When the mind is pure, joy follows like a shadow that never leaves.” - The Buddha Ostale Njegove citate lahk najdemo tle: link

Ja butl, jst mam tudi take izkušnje. In ne sam v mojmu lajfu, temveč tudi in predvsem pri vodenju terapije. Ja, nosorog ma prav, ko pravi, da se reakcija pojavi zelo hitro. Ampak če smo rers zelo zelo pozorni, vidimo, da se VEDNO njprej (nezavedno) vklopijo najprej misli, vzorci obnašanja. Primer: oseba je bila v otroštvu čustveno zlorabljana, več let. O sebi ima sedaj zaradi tega zelo negativno predstavo, recimo, "sem ničvredna" (itaq,če jo je pa oče non stop nadiral in v nulo spravljal). In sedaj se ob vsaki situaciji in ob soočanju z avtoritetami počuti ničvredno in tudi reagira zelo porazno. Ampak dejstvo je, da se lahko ta oseba dokoplje do mehanizma, ki jo vklešča v te čustvene reakcije ničvrednosti. In ko se to zgodi, tudi lahko opazi, da je ona tista, ki se že v štartu v določenih situacijah počuti ničvredno in da NJAPREJ vedno pomisle nase kot na ničvredno in potem tudi tako čustvenoodreagira. In rešitev tega je, da pridobi nazaj manevrirni prostor na tem delu njenega uma. Ko ji to uspe, se v situacijah pri soočanju z avtoritetami ne ozdiva (čustveno) več iz vzorca obnašanja "sem ničvredna" ampak iz sebe. To sem pri vodenju terapije videl že neštetokrat. In zato pravim, da je vselej vrstni red reakcij izbira --> misel, vzorec, stališče --> čustvena reakcija --> dejanje. In tudi če čisto iz etzteričnega vidika pogledamo, vidimo, da je miselno telo dejansko NAD čustvenim in ima nad njim (lahko) popolno kontrolo. In jo tudi ima. To je moj point. Drugače pa je to že stara resnica, ki jo povdarjajo vsi veliki učitelji človeštva, recimo Buddha: "“All that we are is the result of what we have thought. The mind is everything. What we think we become.”

Prav, če tko meniš, ok. Ni blema. lp e.

Tko na hitro mi pade na pamet v nulo razložena percepcija iz vidika buddhizma: - Vprašanja kralja Melinde in seveda: - The Teachings of bhagawan ramana Maharshi in His own words. Slednja je orng abtraktna. lp e.

Ja, ok. Ti temu praviš lovljenje besed, jaz pa temu rečem natančnost. Če jst tebe pošljem k vragu zaradi tvoje neprizemljenosti, pomanjkanja pragmatičnosti in pretirane sfilozofiranosti, recimo, je to sigurno dražljaj iz okolice, seveda. Vendar pa ti tvoje čustvene reakcije ne sprožam jaz, sam si jo sprožaš, na podlagi tvojih vzorcev obnašanja. Imaš svobodo izbire, pa al si to priznaš (in ali to priznaš drugim) ali ne. Je pa lažje biti v nevednosti, seveda (ne pravim, da si ti neveden, na splošno govorim). Prevzemaje odgovornosti zase, v popolnosti, je nujni korak na poti do globje sreče... To je moja poanta: ljudje reagiramo na podlagi vzorcev obnašanja (misli). Torej: izbira ---> misel, vzorec ---> čustvena reakcija. Sami smo odgovorni za svoje odzive, pa naj se še tako farbamo da nam jih sproža okolica. Če temu ne bi bilo tako,potem bi bili dejansko ubogi listi v vetru vpliva okolice in drugih ljudi. To pa seveda niti pod razno ne drži. Res je, več ali manj živimo iz vzorcev obnašanja, ki so seveda le zakoreninjene misli (recimo, žrtev sem, moram trpeti, sem manjvreden, moram biti najboljši). Sej to si tudi sam napisal, tako: "...Ja kaj pa je podzavestna reakcija drugega, kot reakcija na osnovi vedenjskega vzorca?..." Sej govoriva o isti zadevi, le drugačen termine uporabljava, zgleda. Lep pozdrav. e. Ja, lepo si to zaokrožil. So impulzi iz okolice, itaq, se pa sami odločamo (večinoma podzavestno), kako bomo reagirali. Yep, imaš prav.

Aha, ti se torej odzivaš na dražljaje v mikro in makro okolju? Hmm. Spodaj pa trdiš, da ti te odzive sproža okolica? Ne štekam zdej. Hmm. Po eni strani praviš odziv, takoj v naslednji vrstici pa praviš da ti veselje lahko sprožim jaz. Ne razumem te. No, ok, probiva to: Povej mi, natančno, kako ti jaz sprožim to reakcijo v tebi? Opiši mi natančno postopek, kaj se zgodi, prosim. Na kakšen način? na nek mističen način se preselim vate in ti nekak JAZ sprožim tvoja čustva? Kako? Se razumeva? Ali pa, če sva še bolj konkretna, dej ti zdej pri meni sproži neko čustvo, prosim. Povej mi, kaj boš sprožil in potem se lahko slišiva po telefonu in mi ga boš sprožil. OK? Ja, ok.

Ja, na nek način te štekam,ja. Se pa razlikujeva pri tem, kako jemljeva druge ljudi. jaz recimo sicer lahko opazim/vidim/začutim itd... njihovo stanje, vendar se s tem niti pod razno ne obremenjujem. Zakaj bi se? Je sreča drugih od mene odvisna? Po moje ne. Zato pa se raje nase fokusiram, na to kar si jaz želim, kar jaz čutim, in to potem jasno izražam tako, da me drugi lahko razumejo (če želijo, seveda). Kot si napisal v drugem odstavku, vsak človek je sam zase. In to je na koncu koncev res. Moja izkušnja je, da šele ko sem sam s sabo sčistil določene frkice, sem prav zares lahko pročel graditi prave in zdrave odnose. Prej je bilo vse nekak pomešano... (Hmm. kar pa ne pomeni, da zdej pa kao razturam, a ne. LOL) Ampak, ljudje se razlikujemo in vsak ima svojo pot. Na žalost ne poznam kabale in drevesa življenja, tko da ne vem kaj naj ti pokomentiram ta del objave.

Hey, ma se ne spomnem glih natančno. Pomoje sva se razumela? Tnx for your welcome.

Že samo to, kuvrtat, da se sprašuješ o karmi in o smislu trpljenja je znak, da tako trpljenje in ta karma nista absolutna. Če bi bila absolutna, potem ti ne bi imel želje po boljšem življenju, po napredku, po večji in globji sreči. Rekacije na svoja prejšnja dejanja mora vsak izživeti, tako ali drugače, vendar to ne pomeni, da moraš recimo ti vztrajati v vlogi žrtve sedaj in še v naprej. Karma ni nekaj tretjega, nekaj kar nas pogojuje pod kontrolo nekoga, ki nas gleda in pravi: Ok, kuvrtat, zdej pa si ga dost sral, zdej pa boš trpel. LOL Ne gre to tko (vsaj moje izkušnje so tako, no). Glede odločitev, poanta je le v temu, kaj se boš odločal, ali čičati in čakati da se karma kao poplača (lol) ali kaj bolj konstruktivnega. To, da dvomiš (če je to zgoraj bil realen primer) v svoje pravilno ravnanje in odločanje bolj kaže na tvojo nesamozavest, dvom vase, pomanjkanje odločnosti in morda še kaj drugega, kot pa na neko hudo potrebo po trpljenju zaradi akcij v preteklosti, veš... IMO Ja, s terapijo se ukvarjam, check ta link Nasvet? Premal te poznam da bi karkoli konkretnega lahko povedal in povrh vsega dajanje nasvetov nikoli daleč ne pelje. Še najbolje je, da človek uporabi svoje lastne potenciale in se potrudi priti na jasno sam... lp e. Dodano: tnx za odprtost in iskrenost.