Silvija

Bomo videli.... Si še upa pisnit ali ne http://www.cosgan.de/images/smilie/froehlich/a060.gif

Ja pa res ej, šele zdaj videla. V vagini ni dlak, hehe. Na venerinem hribčku, na venerinem ... pa po nogah in okol ritke seveda...zato smo sploh pri tej temi. Ampak avtorja teme pa res tudi jaz prosim, da nam pove, kako se je v zadevi odločil in kaj se je iz tega naučil. Kdo ve, morebiti se bomo kdaj znašli v podobnem položaju.

Lej, sem rekla, da spoštujem odločitve drugih. Želela sem tudi poudarit vidik, da ne gre samo za depilacijo. Kar se tiče kozmetike, posegamo v telo na več plateh, ki prav tako niso nujne in naravne. Lep dan Mačka in vsi ostali... Glavno je, da smo pozitivno naravnani v odnosu do soljudi.

Mojemu osebku dosedaj še ni škodilo, pa sem že kr neki let na svetu . Pač vsakdo tako, da se počuti dobro.

Če bi človek depiliral zaradi drugih, pa vpliva marketinga kozmetike, no pa seveda smo vsi malo pod vplivom, res ni prav. A ljudje smo različni. Sama recimo sem rada urejena. Partner me sprejema, kakršna sem, vendar se sama želim urejati. Pa zakaj je glih problem, če želi bit ženska zdepilirana, no v celoti tudi meni deluje pedofilsko. Ampak bikini predel, ki gleda izven kopalk, perila. Pod pazduho? Je samo depilacija problem, ker so dlake pač na delu naših spolnih organov? Kaj pa ostali deli telesa? Tudi vanje torej nič posegati? Ne, mi smo ja naravni. In se vprašajmo naprej. Imamo lepo perilo? Se ličimo? Zakaj oblikovati frizuro? Piliti nohte in si jih nalakirati? Kar se tiče higiene, je dovolj porezati jih in imeti čiste. Zakaj izbirati kose oblačila, v katerih se počutimo dobro? Pa ne me vzet, kot da govorim o dovršenosti. Zame je dobra srednja pot. Pravijo, da ni lepih in grdih žensk. Ampak urejene in neurejene. Govorim o tisti zdravi srednji poti, ko smo lahko urejene, vendar še vedno v športnih in udobnih oblačilih. V urejenih frizurah, vendar še vedno tako, da si lahko lase hitro in brez kompliciranja posušimo. Ko se naličimo ravno prav, da delujemo sveže. Govorim o urejenosti, neki naravni lepoti, ki ji dodaš majčkeno sijaja barv. Ampak, to je moja pot. Vsaka, ki želi biti pa čisto naravna, pa je to njena pot in odločitev. Vsako spoštujem.

Ja, tudi mene so opozorili na to, da podzavest ne razume besedice NE. Menda, če bi si prigovarjala: nisem debela (primer pač), sliši podzavest samo DEBELA. In potem je učinek glih kontra. Ampak res ej, kako pa sploh kdo ve, kaj podzavest razume . Matr, kako sploh karkoli razume. No, ampak, ker so mi to povedali nekateri, ki se sploh in oh dosti več ukvarjajo s takimi stvarmi kot jaz in celo živijo za to, jim verjamem. In če prav pomislim, pozitivna afirmacija ziher bolj koristi kot negativna. Torej, namesto nisem debela, rečem: Moje telo je vitko in lepo. In podzavest menda tudi prihodnosti ne razume. Če si prigovarjaš: našel bom novo službo ali nekoč bom brez dlak, ne velja. Namesto tega si prigovarjaš: v letu 2010 bom brez dlak (že kličem kozmetičarko in rezerviram termin. Al sem včasih žleht

Pa neeeeeee, dedc mora bit dedc, le da kljub temu ne glasujem za prej napisano, ne da se mi iskat nazaj, za dedca z vonjem po švicu. Takem par dni starem . Pa saj že od nekdaj so se ljudje urejali na razne načine. Strižemo se tudi, ane ane. Pol bi še čupe in brade pustili kar v 3 dni. Urejali so se recimo že Egipčani, pa različni narodi so imeli različne ideale lepote, saj veste, nekateri 100 obročev okoli vratu, nekateri kosti v nosovih, nekateri do konca oblečeni... V arabskem svetu ženske ful skrbijo za depilacijo, poznajo tudi dobre naravne metode voskanja s sladkorjem in limono. Brala sem pa, ene cajtnge, kako je naša kozmetičarka, delala že več kje po svetu, hotela spulit nekaj dlak z obraza Afričanki. In ta ni pustila, tam so ženske ponosne na dlake na obrazu... Tako da... Kot sem že rekla, da le ni v ozadju v bistvu prikrit nek odpor. Če nam nekdo ni čist po "furmi", nas moti vse. Če pa je taprava energija, pa nas ne moti skoraj nič. Govorim seveda o nekih standardnih merilih, ne recimo o posebnih željah...

Aha, ok, seveda bom pol tud jz kupila one zdrizaste. Pa hvala za idejo, kje so kandirane pomaranče, jutri že pogledam v Hoferju. Ajaaaaaaaa gabez, točno. Saj ga je na kupe. Na prvi pogled kar nič ni lep, ko ga je tako veliko in raste kje v vlažnem zakotju. Ampak, kako lepe cvetove ima. Na orhideje me spominja. Sem že fotkala cvetove od blizu. Gabez je menda tudi škropivo za rastline, mam nekje knjižico o tem, sam se mi ne da zdaj iskat. No, če je tako na meji njegova uporaba, bom pa kar samo s čebulo shodla oz. bo moral sin. Hvala.

Ni kaj, z veseljem delim ideje. Ko boš rezala, si prej malo zariši. Jz sem tako na hitro, pa odrezala malo na hojladri hojladra, deluje pa kljub temu. In že ogledujem v trgovinah kaki jabolka, vaniljeva in ona "spacana". Vaniljeva so večkje še prav trda. A morajo bit mehkejša najbrž? A zdaj pa še s kandirano pomarančo? Noro... Kje pa najdem ta recept? Nucam ravnokar "protikašljevo zdravilo". Kje dobim uprašene gabezove korenine? V lekarni rajtam ali kakšni zeliščni trgovini...

Kar hecajte se, ampak spolnost in telesna privlačnost je pomemben del odnosa. Nič novega, aneee , izkušnje. Na začetku tega dela mojega življenja, pa še en cajt naprej, me je pri partnerju motilo par stvari. In to sem pripisovala .... danes vem - napačno. V resnici ta odnos ni bil, kar naj bi bil. Ljubezni je več vrst. In ljubezen do partnerja ni vedno takšna, da bi se pokrivale tudi energije telesnih stikov. Danes pravim, da prava zveza temelji tudi na tem in je v užitek ... Zdaj dragi Daweed, če se res ne hecaš, ni druge, kot da ji na lep način poveš in se pogovorita. Čist happi že ne bo, ampak odvisno, kakšna oseba je. Najbrž ji bo postalo prav nerodno, zato bodi tenkočuten. Drugače pa kein problem danes odstranit dlake, voskanje (s stisnjenimi zobmi) kar gre, naj pa to počne kozmetičarka. Povej punci tudi (če bosta prišla tako daleč, da bo to želela), da v kozmetičnih salonih to počnejo na vseh delih telesa, tudi brazilske depilacije, kjer še ritko uštimajo, da je gola in lepa kot dojenčkova rita Razmišljam pa, ali je to res edina stvar, ki te moti, da ni v ozadju še kaj drugega, česar si nočeš priznat. In čist odkrito, če ni na tazadnji en cel čopek , matr, si pa pecajzlast . Šalim se... Kaj šele bo, ko bosta dovolj dolgo skupaj, ko ti že začne po malem it na živce, kako partner je ali kako povsod pušča svoje stvari itd.. itd.. Skratka, bodi iskren do sebe in nje.

O njami Cookie, kakšni recepti za marmelade... Matr, zakaj nimam več časa za "home made" proizvode. Recimo, da bi v službi bila samo še polovičko . Ker si napisala, da se kaj marmelade napaca na kozarec, ko jo napolniš.... Sama sem vzela lijak, pa odrezala spodnji del. Torej plastičen, ne kakšnega kromiranega rezat . In tako sem si naredila spodaj ravno prav veliko odprtino, da gre skozi marmelada, zgoraj pa imam zaščito za lažje "basanje" marmelade.

Samospoštovanje. Hmmm. Je enako samozavest? Je premosorazmerno s spoštljivostjo do drugih? Razmišljam podobno: In to, da se imaš rad, je torej tudi upoštevanje svojih želja, sposobnosti in da počneš tisto, za kar čutiš željo, smisel, veselje... Je to enako samozavesti, ne vem, je pa samozavest gotovo posledica. Če izražaš sebe in to kar si, stojiš za tem, se gotovo ne bojiš mnenja drugih, ne potrebuješ njihovega potrjevanja, kot je napisal Butl. Če pa to ni samozavest, pa tudi ne vem, kaj je. Čeprav, naletiš pa na ljudi, ki so preklemano samozavestni, ki se upajo narediti kaj, na prim. odpreti s.p., navsezadnje pa vidiš, da imaš sam veliko več znanja in sposobnosti, sam jajc pa ne Sama mogoče vem, kakšne sposobnosti imam, ne upam, pa glih narediti tega, recimo na poslovnem področju, pa še kakšnem , ampak druge ljudi vseeno spoštujem. Še všeč mi je, ko se kdo upa izraziti, biti drugačen, si upati... Torej, nespoštovanje svoje osebnosti v smislu uresničenja, ne pomeni nujno, da ne spoštuješ drugih.

Bravo Več stvari je res... Res je, da je za otrokovo vzgojo potrebna cela vas, starši pa morajo biti pripravljeni, da kdaj kdo zdravo zmanira njihovega mulca. In res je, da otroke vzgajamo z vsem svojim bitjem, načinom življenja, odzivanja....itd...pa seveda LJUBEZNIJO. Ne moreš govoriti eno, delat pa drugo. In moje mnenje je, da se težko naučiš vzgoje na predavanjih, sama sem prebrala med odraščanjem otrok in torej vzgojo naju staršev kar nekaj knjig, največ pa so vredne izkušnje. Šele danes sem bolj "pametna", kako in kaj bi morala. Super je, če tudi sam odrasteš v nekem stabilnem, ne preveč "scrtljanem" okolju in imaš neke stabilne vzorce... Po moje je najbolj potrebna doslednost. Ni treba vpit, ni treba neprestano nergat, ampak postavit meje, izpeljat, kar si zahteval. Leeeeee... zato je potrebna volja. Če to zmorete, super, meni je volje primanjkovalo zaradi današnjega tempa, zahtevnosti službe itd... Sem pa na govorilne ure vsaj hodila z "mulcema" in ju soočila z resnico, na katerikoli strani je že bila (ponavadi že nista bila glih nedolžna ). Ja, pa tudi težko je za otroke, v današnjem hitrem tempu, hrupu, asfaltu, vzorci vrstnikov. Včasih je bilo treba enostavno pustiti, da izkusijo, pa raje potem pomagati, ko je sam videl, da ni naredil prav... Itd itd... Skratka, ni "ajnfoh"

Ne sekiraj se, nesodobnih žensk ni. Vse smo sodobne, ki danes sfolgamo življenje po nenaravnem ritmu. Delamo doma in v službi, skladamo drva, če je treba in marsikaj. Sodobne smo, ker zmoremo današnji tempo in hkrati ostajamo človeške, s tistimi iskrenimi čustvi... Pa pravzaprav enako velja za moške. Glede kondomov v torbici... Hm... lahko jih vedno imam v torbici in celo pazim, da datumi ne potečejo . Mislim si celo lahko, kako jih bi oz., kako jih ne bi uporabila. Me pa zanimajo napotki, kako se temu primerno obnašat. Da vidim, če se bom strinjala z njimi

Jaz sem sodobna ženska Imam družino in jim stojim ob strani, hodim v službo, urejam stanovanje doma in vrt, še vedno najdem čas, da študiram ob delu (čeprav podaljšujem, hehe), berem knjige, se zanimam za stvari, ki me veselijo, hodim v naravo in kdaj na čveke in kavo s frendicami, si včasih ukradem dan zase v savni ali na kakšni delavnici, lenarim, sem oblečena tako kot mi paše, udobno, pa vseeno lepo, se uredim ..., kdaj lenarim kar tako in posedam pred tv ali računalnikom..čvekam po telefonu vsak dan s frendico.... včasih prekipevam od veselja drugič pa nekaj cmizdrim ob raznih pms in drugih sindromih... pa še kaj... Skratka...fajn je

Načeloma svoje duše ne bi prodala, ker potem bi bila samo še lupina. Načeloma pravim zato, ker te življenje ali kakšna grožnja, skušnjava morda zavede. Lahko govorit, dokler ne padeš v situacijo. Nisem vsega prebrala, ampak, ste navedli, kaj duša sploh je? Jo sploh lahko kdaj dobiš nazaj? Ali pa potem samo še tavaš kot senca naokoli? Malo za šalo, malo zares. Ampak...pa res...lahko dušo zgubiš?

Punce, tiste ki že imate menstr. skodelico, prosim za odgovor... Prejšnji mesec sem se spomnila šele na koncu menstruacije in kupila menstr. skodelico. Tako sem jo zadnji dan testirala in imela 3 ure... Čuden občutek od začetka res. Sicer nič ne boli, ampak občutek nelagodja, še skor lulat nisem upala it itd... Prvo res malo še občutiš tulček, ki gleda ven. Potem se mi pa skodelica sama pomakne še malo globje in tulčka ne občutim več... No, danes jo ponovno preizkušam, na začetku menstr., bom videla koliko se bo nabralo v par urah... Vprašanje pa imam: strah me je, da se mi skodelica ne bo premikala globje in globje... Saj vem, da najbrž obstane na mestu, da je stestirano... Ampak... občutek pred neznanim, nepreizkušenim pač... Mi katera pove, kako je s tem. Aja, če je že katera pisala o tem... se opravičujem. Nisem šla brat vseh 14 strani... Hvala

Ja če si kaj podoben avatarju.... Pol bi se jz tud ustrašla na moč

Se strinjam, v osnovi je strah isti, nek tesnoben občutek, da se nam bo nekaj zgodilo, da nismo na varnem, da nas nekaj ogroža, ne vemo, kaj je to... Kaj ga pa povzroča? V otroštvu me je zelo prestrašil veren stric, z neko strašno sliko hudičev, ki so odnašali v podzemlje umirajočega, za katerega si seveda lahko slutil, da je na veliko grešil :xx!: Od takrat nisem več šla sama spat, kasneje pa enostavno odkrila molitev Sveti angel,varuh moj..., čeprav ne hodim v cerkev. Od takrat imam tudi občutek, da me spremlja angel, pa kaj vem, kakor se že to sliši... Starši so zate gotovo želeli, da bi strah premagala, da bi se soočila, spoprijela z njim... Žal še ni uspelo, vendar, upam, da ti bo. Tudi sama sem slej ko prej ugotovila, da vedno ne bo koga ob meni, da se moram soočiti in premagati. Ja, je dolgo trajalo. Grozljivk definitivno nisem smela gledat... Bojiš se svoje podobe v ogledalu...Hmmm.... Kako to zgleda? Se zjutraj sploh pogledaš v ogledalo? Kako si umiješ zobe? Se naličiš? Kaj če bi začela z malim... Prvo premagala strah pred podobo v ogledalu, kasneje spanje v temi.... Če bi koga prosila, da te takrat, ko se za kratek čas ustaviš in pogledaš v ogledalo, prime za roko... Če bi kasneje počasi poskušala za trenutek vanj pogledati sama, v stanovanju pa bi te nekdo čakal...? In vedno dalj časa.... Nasmehni se svoji podobi in si reci, saj to sem samo jaz... To ni Narnia, na oni strani ni nikogar... Moj "hudiček", kolikor me ga je že bilo strah, mi še nikoli ni kaj naredil Soočanje punca, ni druge! Bemo, a si ded al nisi Malo šale ne škodi, kajne?

Ja pa res, kam. Mislim, da jaz plačam več. Ampak...samo enkrat sem se voskala sama Dlake so ostale, hkrati pa drobne podkožne modrice....:xx!:

Frasier, meni je kar težko, ko berem o tvojih težavah, imam toliko starega sina... Jejhata, morda se tudi on obrača na koga drugega...vzgoja ni vedno lahka in ne tako tekoča in ne tako intuitivna kot se zdi... Tudi pogovorov vedno ne dosežemo, ne znamo vzpostavit pravega stika, čeprav si ga želimo. Moja sinova sta precej samostojna, včasih mi je žal, da nismo bolj povezani, dostikrat se mi pa zdi, da je kar prav tako in za drugo koristno... Je kar catch ja, v našem značaju... Na nas vedno skušajo vplivat, koliko si pa pustimo to? Nekateri značaji prav gotovo zelo, nekateri nič... Na videz ti ne manjka nič, v resnici pa samozavesti in neke trdnosti. Kot si sam ugotovil, tudi jaz mislim, da ti bo dobrodošla pomoč. Kakšna, od koga...to pa upam, da ti bodo svetovali tisti, ki se na to bolj spoznajo. Mislim, da ne bo tako zelo hudo kot ti izgleda sedaj. Morda se ti ob pomoči hitro začelo odpirat. Sam si gotovo veliko razmišljal, praviš Kojc, morda si si celo ponavljal njegovo afirmacijo, da je vse prav in tako kot mora bit, vendar v to najbrž nisi iskreno verjel... Zato boš morda ob pomoči nekoga hitro napredoval, le malo spodbude rabiš in morda za začetek strokovno usmerjanje. Kakšen avtogeni trening? Pomoč v kakšni skupini? Ne vem... Premagovanje vedenjskih vzorcev Vse to se najde na tem forumu in sama se ne spoznam dovolj na te oblike, lahko ti samo rečem, da upam, da se boš kmalu našel. Morda postaneš še pravi

Boljše da dans ne bi nič jedla... Treba mal shujšat. To sem seveda sklenila po dobrem zajtrku

Ja ja Butl, saj upam, da si začutil, da sem to v šali bolj napisala. Ne bom ga po riti, ampak se bomo pogovorili potem, ko pridemo domov. Sem ponosna, ko sem mu nazadnje spregovorila o odgovornosti, da je treba, če naredimo napako, tudi priznati in jo popraviti. No, sicer mi je kak teden zatem sicer lepo priznal, da kadi , ampak... spet smo se pogovarjali in si navajali vse "argumente" za in proti... Ampak res je...ej, nobena intuicija in materinska čustva pri vzgoji ne pomagajo... A-a, treba se krepko potruditi in analizirati tudi sebe... In enako v partnerskih odnosih.

Ja hvala za dobro jutro, ko sem tole prebrala ob kavici A obilni trepljaji praviš, namesto po hrbtu, so padli po ritki? Hahahaa..... Ej, a misliš, da bi še danes kdaj bilo koristno mulca takole po riti? Ravno danes zjutraj mi je moj pubertetnik "zaupal", da je nekaj našpičil in dobi ukor... Sicer se pa strinjam s tvojim zgornjim postom, res, krasno napisan. Ja, če želimo obstati v odnosu, se pogovarjamo, se trudimo za partnerja, ga poslušamo...ga preprosto imamo iz srca radi, ljubimo... Če tega ni...Rakica draga...res hudo... Ampak včasih je treba dati slovo in oditi naprej... Šmrc...vem...ampak premagaš sebe, na koncu zrasteš, postaneš močnejši... (no, sem strokovnjak v teoriji ) Lep dan vsem.