-
Št. objav
4.539 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
15
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a nimbus
-
Smisel življenja so luštne bejbe
nimbus je komentiral/a topic od Ritomazasito v Duhovnost in osebna rast
haha... ma, sej ma prou. sam je treba met mejo... ker drugač se ti lahka sfuzla. copatica... yeah sm delu na servisi za gume, pa pride tip in naroči lite felge. mu jih pokažemo, ovo ono, da naj se zdej odloč kaj bo vozu. in kaj nardi tip vzame telefon in pokliče punco a bi mela tri al petkrake lite felge ma... če ne bi blo folka naokol, bi se lastoročno vrgu potleh in nabiju z glavo po tleh dokler ne bi vsega tega pozabu. ma kaj ti ve ona o gumah in o feltnah... guma je črna pa okrogla -
a si bral malega princa, ko na prvi strani nekako iz kače naredi klobuk na tisti majhni strani, z malo besedila in velikima risbama je zajeta vsa problematika človekovega spoznavnega aparata. na tisto sliko imaš lahko predavanja na kantove kategorije, descartesov cogito, wittgensteinovo preslikavo logičnega prostora, aristotelove kategorije, platonove ideje, heidegrovo tubit in še in še. ti bi lahko dodal še kakšne koncepte iz vzhoda... ampak vse skupaj se vrti okoli vrele kaše, ki so jo baje samo redki videli. koliko redkejši so šele oni, ki so se z njo opekli. mi pa še kar skoz in skoz žulmo svoje sendviče. dons sedim s frendom v parku in gledava ljudi in mi reče: "lega, pa če pogledaš enga normalnga človeka, pa to je ko kup dreka. nonstop se mu neki mudi, živčen, s šihta domov divja, ko da se gre za življenje in smrt, ko pride domov se pa vsede pred tv in sitnari po celi dan." sam sicer nisem hotu bil tako konkreten in se samo modro pritrdil: "ja, jeba je."
-
jaz ti ne morem pomagat. sem še v čistem umu. @A. ne, ni. no, zdej je. kar se jezika tiče. fora je, da dejansko mislimo v jeziku. saj tudi rečemo, da razumemo nek jezik, ko v njem razmišljamo. in s čim razmišljamo s kantovimi kategorijami. to je edina skupna točka med ljudmi, ko se pogovarjajo. tako je tudi chomsky ugotovil, določene skupne značilnosti vseh jezikov. ko pa prečkamo ta zid, ta naš svet, pa vstopimo v predmordialno zavest. in to hoče Heidegger in to je počel Heraklit. oni utrganec, ki se je klatil po gozdu in se prehranjeval s travo. to je noro. to bi zgledal tako, da bi stopil pred bajto in jo ne bi razlikoval od okoljnega sveta. hiša in drevo zraven nje bi bila v naši predmordialni zavesti združena v eno. to je crazy. @vila... aha. super. bučno olje je najboljše olje za zeleno solato.
-
ja vejžde... mal te more tut strah bit. če si čist vse do popolnosti zagotoviš, se kasko zavaruješ do zob, stvarstvu sploh ne dopustiš možnosti, da se ti razkrije.
-
jaaa... največja magija je največja resničnost. sam woodoo v men proizvaja strah, resničnosti me pa ni strah. v bistvu se ravno ukvarjam s teorijo resničnosti. imamo več ravni resničnosti, tj. delnih, relativnih resnic. in med te resnice uvrščam tako ves empirični svet kot vse magije. ni razloga, da bi tisto, česar se ne morem dotaknit in ne vidit, postavil v absolut apriori. temeljna resničost nam je pa po lastnem prizadevanju nedostopna oz. kot pravi wittgenstein, da so meje našega jezika hkrati meje našega sveta in da ko pridemo do te meje, moramo molčati. po zakonih naravne nujnosti tako, kot pade kamen, ko ga spustiš iz rok. ali kot bi dejal sveti tomaž, da nam je razodetje dano po božji milosti. pol ma pa še vsak svoje delne resnice, in imamo še prepričanja, da vemo in posledično manipulacije. po tem svetu hitimo kot majhne barke sredu oceana in neutrudno iščemo varnega priveza. in ko že najdeš človeka z "navideznim" privezom ugotoviš, da je njegov svet na hrbtu velike želve, ki sama prav tako plava v neskončnem oceanu. ja, lacana sem si pustil za čas, ko pride na vrsto, zato naj A. več o njem napiše. kolikor mi je znano je kulminacija Heiddegrove misli oz. izhaja iz eksistencializma, njegov najzvestejši in prepoznani učenec je pa naš slavoj. lacan ima po vsej verjetnosti svojo teorijo resnice in prepustimo A.-ju, da se malo razpiše. P.S: ej, kaj pol naredite s temi bučami to naj bi bila hrana za pujse a ne kaj pa seme... to se pol prepraži in dobiš bučno olje
-
čaki, čaki... vse lepo in prav. sam kako sem te pa jst na tole smotano cimor spomnu, mi pa tut ni jasn. jah... vem da nom sreču kar tako. po drugi stran mamo pa to vsi že v seb tko, da je treba sam tapravga človeka srečat... na primer mene. mal se sam zezam...drugač ma vas nimbus rad, vendar vas ne ljubi. bioenergetiki... bela hala... pa to dol padeš kramp, motiko pa njivo štihat do nezavesti... to je moj recept. no woo doo magic
-
obvezno... z baby palčkam v bistvu, kar se osebne higijene tiče je pod nujno to in umivanje zob zjutraj. kar sicer ne pomeni, da ne počnem ostalga. ampak, recimo, se je že nardil, da se en mesec nisem stuširal (umival le v kakšnem potoku in ne ornk tuš in to) in sem vsak dan švical ko konj. pa nisem bil zarad tega niti sekundo slabe volje. to pa, da nič ne poslušamo je pa le odraz izkušnje, da nič ne poveste... jaz osebno imam takšne izkušnje, da se z žensko najbloj razumem, ko jo spravljam v smeh. nisem pa še doživel, da bi fural kakšne globoke debate. mislem, prvi ženski k mi bo rekla "čuj, ti... danes sem pa razmišljala o metafiziki", položim rdeči tepih do svoje postelje. (zdej te zabavam)
-
janez 18, 38 ja, a veš. večina ljudi potrebuje žitne kroge, da se čudi in razmišlja o ne vem čem. ampak človeku odprtega duha so žitni krogi drekec-pekec. odprto, prostrano in motreče zvezdno nebo pomanjša čudež žitnih krogov na mrvico niča.
-
x:Dx dvakrat na mesc pa nabrišete
-
js sem gledu pa snowwalkerja in morm rečt, da mi je biu ful všeč. pa sej ni neke vsebine in to. je sam za gledat, da se mal prostiš, ko ti kaže ono prostrano pokrajino z nizkimi oblaki. soundtrack je tut kulski. pa če samo ono gledaš, kako na polha čaka, je že tu ok. dost praktično pokazan, pa fajn je blo videt kako je tipica znala v naravi. s tako bi šou takoj u divjino na en šnel kurs preživetja. na konc umre, tip pa prežvi. sam, ne vem jaz kako bi one lose klau. to bi blo mal jeba.
-
ja... kar se knjig tiče sem zelo izbirčen. ne grem brat nekaj kar v ene tri krasne. sej če bi človek imeu čas tja do tokia ne rečem, ampak tko je pa res treba znat ločit zrna od plevel. zato pa sprašujem. ja, ženske. men pa smrdijo. men vse smrdi. sam men je vseen. če bi po vsakem treningi recimo drese prau in jih vrtu na centrifug, pol bi bankrotiru. tko pa nosm... sej, kaj pa je švic. navadna slanica. sicer je tale post mal dvoumen... ampak naj tak tut ostane. glavn da se ga žge....
-
danes ob 22h je oddaja knjiga mene briga in sicer nasilje od žižka
-
kaj je odvisnost dobro vem. mi vzameš kolo in copate, pa planem v jok. aha... ok... zdej je to 214 in 215
-
hehe... jst jih mam 213 na spisku aja BTW... glih zdele prihajam s kmetov in sem imel en pristen pogovor. je kmet naredu ograjo za kravce... jih je malo prestavil, zraven pa še froci, pes, stara mama in jaz.
-
a ti tut kolesarš čaki, čaki... kdo je zdej ta peter
-
dobro vprašanje po mojem več... vsaj do tam ko sem sam prišel. glede prevoda... sam sem bral slovenski prevod in se mi zdi, da je hribar kot fenomenolog to delo resnično dobro opravil. sicer sem pa poslušal podcaste iz predavanja od biti in časa, ki jih je držal vodilni heideggerjanec hubert dreyfus na univerzi UC Berkeley (najdeš na iTunes ). poleg tega je zanimiv tudi tale doku. la viva internet
-
iiiiiiiiiiiiiiii vem... sej men tut ni šou do konca. sem sam mislu, da mi boš pomagal odkrit očitno skriti biser. ker nekak mora nekje bit, če spada delo pod ne vem kakšno kulturno-zgodovinsko veljavo itd. ok, ok... ni vse za vse. greva raj dr. romane brat
-
je kdo brau "on the road" od jacka kerouaca
-
ja, jeba je če se rodiš petga petga na petk ob petih popoldne po pa pride polona pa pobegneva po pir pol si doomed... astrologija je po mojem skromnem mnenju vedno psevdoznanost takrat, ko človeka ocenjuješ na njej apriori oz. karkoli počne povezuješ z njo in ti je, kao, vse jasno. pa tudi če so skupne značilnosti po znamenjih, so različnosti neprimerno večje. že zato se splača raje poslušat in opazovat, kot pa vnaprej sodit. vsaj kolikor imam sam izkušenj s temi astroljudmi...
-
gledu. nosorog je z lupljenjem krompirja povzeu heideggra ok. meni je bilo vse zelo razumljivo in tudi zanimivo, ker se te tematike lotevam nekako z drugih strani, kot je pa to v današnjem času bolj popularno. ampak cilj je pa isti. predvsem sta mi bila zanimiva nosorog in oni terapevt ne njegovi levi. kar se pa astrologije tiče bom pa raje zadržau svoje mnenje... ona tipica je astro opredelila celo za znanost v isti vrsti z geometrijo
-
uf, ne. sui generis razumem čisto teološko. kot nedosegljivo, ne-umljivo. moram najprej naredit kratek uvod. lahko začneva z relacijam objektov in predikati. rečemo npr. lepa lita felga in s tem mislimo, da obstaja lita felga, ki je lepa. ampak "to lepo" pa ne stoji nikjer. kaj je lepo kot tako P. postavlja lepo samo, kot tako v svet idej in jih po vzročno posledični relaciji postavlja pred njeno konkretizacijo. prvo je neminljivo in večno, drugo spremenljivo in nezanesljivo. A. pa ravno obratno pravi, da lepo, kot tako ni nič lepejše od prav te lepe stvari. ok... zdaj poglejmo pa za bit. spet, v klasičnem mišljenju nam bit pomeni predikacijo, tj. lastnost določenega subjekta. tako kot lepo. in P. postavlja idejo Dobrega za grand idejo, sumum bonum, tj. Boga, A. pa, ravno zaradi te omejenosti konkretizacije, ostaja na materialni ravni, bit označuje s sposobnostmi, talenti itd. človeka in pravi, da s koncem človeka končajo tudi ti talenti. materijal, kot snovni vzrok, ima samo za podlago ustvarjajočih sil. potem pa pridemo do paradoksa. če je res tako, da obstaja dobro (tudi posamezno dobro to in to), obstaja seveda tudi nedobro. lepo in grdo, hitro in počasno, veliko in malo itd. ampak... kaj je pa z bitjo če obstaja bit, potem mora obstajati ne-bit. ampak, kako naj nebit potem sploh obstaja, če je ravno NE-bit spet A. pravi, da obstaja ne-bit samo v pasivnosti, v nedelovanju, tista aktvina je pa bistvena bit, ki z vsemi ostalimi vzroki in predikati določa posamezno stvar. parmenid npr. to povsem zanika. rekanje, da obstaja neobstajanje, je rekanje puhoglavcev. u glavnem... heidegger. ker se hoče ločiti od standardne terminologije uvede nov termin za bit (kot jaz drekec-pekec npr. za rodetovga boga), tj. tu-bit. en lep primer poda pa na primeru kladiva. kaj je kladivo brez roke človeka in njegovega uma, ki ga zna uporabiti prav nič. ni niti kladivo. niti drekec-pekec. nerazpoznavni skupki atomov. NAČ. moj primer (od A. sicer) je hiša. razdreš hišo na sestavni materijal in ga lepo postaviš v vrsto, lahko tudi grupiraš... okna sem, streho tja itd. ... in rečeš, to je hiša. malo čudno se bo slišalo. zato je potrebno gledati na tubit v njeni totalnosti. šele povsem vseobsegujoča povezava tubiti z vsem njenim okoljem, relacijam, svetom, ljudmi, marsovčki, na vseh ravneh bivajočega, postavlja tu-bit takšno kot je. in da se navežem na temo. mlado dekle ima par rok, par nog, brihtno glavo, voljo, želje in okoljni svet, ki jo sili v razmerje, v delovanje. brez stika s tu-bitjo se človek počuti kot fotonček v kalejdoskopu prividov. kaj počet, kje začet, na kakšen način itd. bla bla bla. od tu tudi temeljno človekovo občutje v svetu, ki je po H. tesnoba. nasprotno pa v popolni fatalnosti tu-biti, pač, to ni problem. in, za zanimivost, H. je živel v manjši vasici in so ga vabili v velika mesta, ko je že bil širše prepoznan itd. a se je temu odrekel s preprosto mislijo. tam na podeželju je lahko prihajal v pristen stik z ljudmi, s kmeti, ki so prav tako predstavljali pristno tu-bit in temu se enostavno ni mogel odreči. v večjih mestih se pa ljudje drug drugega posnemajo in hodijo naokoli, sicer lepi, našminkani, pripadajoči določenemu stilu, klanu, vendar brez pristne vsebine. brez rekanja in izrekanja. in to je to. poglej razne tv šove, bare, brotherje itd. glavni imperativ je imeti mnenje. ampak, ljubi moji, če poslušate te ljudi kmalu vidite, da je prav vse v formi, in zelo malo v vsebini. tako, upam, da sem uspel vsaj v grobem napisati razumljivo tisto, kar je skoraj nerazumljivo... z besedami. tistim, ki sem jih dolgočasil, se opravičujem, sem se pa trudil, da bi povedano povezal z naslovom teme.
-
tole sicer ni smešno je pa sila fascinantno. ne vem... mogoče sem že postu... pa vseen. skratka, z njo bi se raj ladjice potapljat šou
-
H. na novo vzpostavi smiselnost oz. opredelitev same biti. a veš ko so fiziologi narave iskali prva počela v naravnih stvareh (voda, zrak, ogenj itd.) in se je naredu preskok k sami misli, govorici in mišljenju s sokratom in platonom, kjer, zanimivo, nam platon v dialogih vedno samo kaže naše vednje in zelo poredkoma pozitivno poda razlago. no, zadeva se nadljuje potem s A. z določeno formalizacijo rekanja pri čemer pa še vedno ne zapusti tistega materialnega kot podlage delovanja. no, od tedaj naprej razmišljamo po tem vzorcu in smo nesposobni pogledat čez to ograjo v sosedov sadovnjak. H. gre pa direkt k predsokratikom in filozofira, ko da 2000 let filozofije vmes sploh ni bilo. zato mora skovat povsem nov pojem. tubit. sam fora. se spravim brat "bit in čas" in se mi zdi vse razumljivo, ampak če me vprašaš ti pa ne morem razložit. je pa H. pomemben za razvoj misli v 20. st. če živiš v skladu s tubitjo, potem definitivno živiš zase in ne za delodajalca, svoje otroke, ženo, alimente, lite felge, penzijo, zgloncan nagrobni kamen in kaj jaz vem kaj še.
-
no kul... se že vidim v onem pesniku ma, jaz sem fausta brau. nekej sem prebral najprej nek povzetek oz. nekak sem naletu nanj in sem reku, to pa morem prebrat. in sem pršu do polovice in sem, moram priznat, z veseljem brau. ampak drugi del se mi je pa začeu vlečt in vlečt in vlečt, tko da sem mogu knjigo enostavno odložit. ampak sama tematika fausta je zelo široka v smislu možnega pristopa k svetu. kako se konča... ti moraš to vedit... a zmaga drekec-pekec ali hudiček-tiček