nimbus

oooooo, komi čakam. do grla ga bo danes, do grla

ah škoda. js sem si pa že predstavlju, kako bi na prvem zasedanju se zmenil, da zapremo avtocesto CE-LJ in nardimo en ornk kronometer. prebrali smo: jaz drugače bom živel, bom gledal zarjo in ponoči zvezde štel LALALALALALA

ja, na tegale sem se tut narežu... bemo boga

ne ne... they don't marry a t all.

jutri ga bo pa tolk nabutal. že kar vidim. leta 1952 je bilo pri nas marca toliko snega, da bi mi segu do vratu. to je morala bit idila. tekaške smučke, pa gas.

lega porny, sam js se ne zezam. manj mi daš, bolj sem srečen. js se pa kar z bajkom vozim naokol. dans grem ob sedmih zjutraj v minus in vidim folk kolk me gleda in si misle ne vem kaj. ampak men je prou zakon. že po stotih metrih morm zagrist u klanc in začnem ves zaspan, grem pa na polno. in telo šele na vrhu pošteka, da se gre zares in da mora bolj dihat in vse ostalo. sam takrat sm pa že na vrh. tko, da izvedem tak trik. tko, da... porny, če si za bi vzeu še ministrstvo za promet čez. za đabe seveda.

tiste, ki bodo pa ostali, čeprav lačne dela, bo pa družba zaničevala in stigmatizirala ali za neumneže ali za lenobe. the main objective of morality. preživljal se bojo skromno, na sivo, na črno, na rdeče... vsak po svoje. povečini gledajo zaskrbljeno ob tla, ker ne vejo zakaj in od kje jim skrbi. bit in čas. heidegger oni hočejo samo grabit, no matter how etc. to je Smithova nevidna roka kapitalizma. in pol bo meu tip tri fakse in ga bojo pošiljal na tečaj pisanja prošnje, ker mislijo, da zaradi tega ne dobi šihta. STUPID, STUPID, STUPID, STUPID... če bi miljonkrat ponovu, bi vsaj eneparkrat premal(krat)...

men pa dane zajc trga gate. on mi res lepo prikaže to človeško hrepenenje, ki je v svojem bistvu ničevo. to spoznamo slej ko prej vsi. samo eni majo slabši spomin. Vseeno kam le kam naj grem v deževni dan le kam po poti čisto sam nihče ne čaka me zvečer nobene luči ni nikjer le kam naj grem v deževni dan le kam po poti čisto sam nihče ne čaka me zvečer nobene luči ni nikjer glej s ceste noga je zašla ta pot nikamor ne pelja ta pot ne vodi v tisti kraj ki sanjal sem o njem nekdaj da pot ne vodi me do nje do nje zgrešil sem vse steze le kam naj grem v deževni dan od praga zadnjega pregnan vseen kam, mrači se že u temi enake so steze Dane Zajc

ja, ne vem... intelekt in razum. kant uporablja razum in um. tj. verstand in vernunft. schopi se pa nanj navezuje oz. gradi naprej. btw. se bere ko puter. tko, če je kant oster, robat in okoren, je schopi ko balerina. ja, js bom mogu tut mal na nočno smeno preklopt.

ti razložim kako ti bebci razmišljajo. produktivnost je produkt ulomljeno z časom. to je recimo časovna produktivnost. produkt je pa odvisen od delovnih sredstev, pač sredstva ki jih imaš na razpolago. zdaj imaš po common sense razmišljanju dve varijanti; ali zaposliš nove ljudi ali pa obstoječi delajo več. s tem bo večji produkt, večja produktivnost. ampak pazi, človek ni obično del. sredstvo, ki ga zamortiziraš in to je to. ne, to čudo rabi zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, in ne samo to, to čudo hodi tudi po dopustih in to plačanih. zdej, če maš 100 zaposlenih imaš 100 primerkov kompletnega zavarovanja in 100 dopustov. če pa obstoječe mal nategneš imaš pa teh le 50. to je ko glavarina. ker common sense človek bi reku NE, delajmo 4 h na dan in delajmo VSI. pa pravjo ekonomisti, da pa tko NE GRE. in prav imajo. sistem je narejen tako, da je brezposelnost predpisana. imenuje se naravna st. brezposelnosti. zato tudi pravim, da za brezposelnost niso krivi brezposelni in bi ravno zato morali sestaviti stranko in iti na volitve. in potem bi meli ministra za delo iz stranke brezposelnih. vse skup je uglavnem en velik jajc. nižanje stroškov in večanje ekon. kazalcev. meditacija z maksimiranjem ekonomskih kazalcev se boste čist zmozgal, z meditacijo pa baje dobimo velik del nazaj. ommmmm...

ma, če mi daš mal več cajta ti pralni stroj popravim ne morem pa zalivati tvojega vrta

saj živali imajo razum. to je ravno S.-jeva trditev. in to sklepa iz K-jeve kritike. razum so kategorije, z njimi bitja živijo v 3D svetu z določeno globino čutnega zaznavanja itd. pač imaš potem te relacije, vzrok-posledica itd. razlika med človekom in živaljo je le v tem, da človek deluje na podlagi predstave, ima sliko preteklosti in prihodnosti, živali pa delujejo po instinktu. ok, da se ne osmešim. živali razumne... no, velikokrat bi tudi ta trditev dobila svoje privržence. v glavnem je problem terminologije. tisto kar loči živali od ljudi je predvsem um, ki je nad razumom. to po k-ju in ne po nimbusu. nimbus je danes bral "voljo in predstavo" in mora it zdej na en sprehod, da to mal predela... nezavedno... in stlači pod unknown knowns.

sadomazohist šport je droga. v glavi se dogaja isto ko športaš, ko ješ čokolado al pa če si ga v žile šopaš. men se sam zdi, če športam, da je to nekak bolš. nisem pa čist prepričan. u glavnem, danes je bilo kraljevsko. če ne bi biu fizikalc po poklici, bi ga žgau ceu dan. tko sm pa popoldne mal zabušavu... za knjigo. plesat je težje...

jp, sm se glih napravu. dolge gate, dolge rokave, dres, kapa, rokavice in špegli, ker sonce nabija na polno. zdej grem pa u izi za eno urco laufat. nisem biu že dva tedna. jutri pa prviii sneeeeeg.

kraljevsko. to so torej zloglasni unknown knowns. sam, zdej bom malo filozofsko zakompliciral zadevo. kot je že hume lepo obelodanil, je vrstni red sledenja, da določenim dogodkom sledijo prav tako določeni dogodki, področje induktivnega sklepanja in da se ta vzročnost ne vrši v svetu tam zunaj, temveč v človekovem razumu. hm, zdej imava pa protislovje saj kljub temu praviva, da je behavioristično učenje predrazumsko. a veš, tu je problem, če si bral kantovo kritiko. za čisto čutno, predkritično, tj. predrazumsko življenje človeka uporabi izraz "manifold of sense" in ga slovenimo kot "čutno raznoterje". ampak to je čisti teoretični postulat zato, ker o njem nimamo nikakršnih izkustev.že takoj, ko rečemo "aha, tega se pa spominjam oz. to je to" je to že funkcija spomina oz. refleksije ki sta kot taki domeni razuma. torej, tisto "Oh, you are so pretty, I would do anything for you" sem si vedno razlagal, kot neko ponovno srečanje. v drugačnih preoblekah, drugačnih situacijah, drugačnih vlogah. in od te drugačnosti sklepal na nevednost oz. nepoznavanje vzroka, zakaj je pa temu tako. saj ima v končni fazi, tako kot ogromna večina drugih, prav tako glavo, par nog in rok.

ja, ti si antropolog. razloži nam, kako ali gre za posredovanje materije (geni) ali za posredovanje duha (usoda) ali tertium datur

sneg bo. nabutal ga bo na tone. komaj čakam. grem takoj ob priložnosti gazit v hribe.

a to misliš, da je obnašanje (reagiranje/agiranje itd) odraz nezavednega ali obratno

dobra anketa 1. ker sem kolesar 2. debeli, zavaljeni in faulasti 3. da, bajker je kolesar, motorist pa lenoba, ki misli da ima imidž 4. bajkerje določa trdoživost, odločnost, zavezanost k cilju, motoristi se pa ob nedeljah zdolgočaseni prevažajo naokol in se na tankštelah bašejo s hotdogi x:Dx

Vseeno kam le kam naj grem v deževni dan le kam po poti čisto sam nihče ne čaka me zvečer nobene luči ni nikjer le kam naj grem v deževni dan le kam po poti čisto sam nihče ne čaka me zvečer nobene luči ni nikjer glej s ceste noga je zašla ta pot nikamor ne pelja ta pot ne vodi v tisti kraj ki sanjal sem o njem nekdaj da pot ne vodi me do nje do nje zgrešil sem vse steze le kam naj grem v deževni dan od praga zadnjega pregnan vseen kam, mrači se že u temi enake so steze dane zajc v izvedbi janeza škofa. kolk pa to harmonka trga

pridem semle enkrat na sto let in majo prav škorpije žure. najprej valkira, itak, moj nasprotni pol... vsenajboljše. pa micamaca, ko vedno rola ene klipe, ko mačke praskajo naokol in seveda naša draga li(di)ja v srčnem upanju, da se ni utopila v vsej tej pijači. lia ma 40 ... ma lia, ti si še mlada. pomisli, meni je zadnjič pisala ena 45-letnica, da je poročena in ma froce in to pa da bi se rada dobila z menoj samo za zabavo. vse naj tut vsem ostalim, itak ne morem vse poimensko napisat si prav ne zapomnem imen...

kiks ezzz

v nemškem oplu pravijo, da ne gre za subvencijo, temveč za podporo. v uniji so državne subvencije bile, nekoč v slepi dobi kapitalizma, seveda prepovedane. svoboda, samoiniciativa, liberalizem tega enostavno niso dopuščali. če si se slučajno znašel med faliranci, si bil kriv seveda sam. če že nisi bil len si bil pa vsaj napol butast. no, tega slavnega kapitalizma že nekaj časa ni več, v zadnjih dneh pa tega tudi skrivajo ne več. ravno nasprotno, celo apelirajo, da bi kapitalistične seronje reševali z davkoplačevalskim denarjem, od delavcev pa zahtevajo, da bi se odpovedali nekajmesečni plači. jaz ne vem do kam sega človeška neumnost, ampak tokio, dragi moji, je že daleč za nami. naj tem bebcem že enkrat nekdo pove, da nas zaupanje v trge in normalizacija povpraševanja ter popolna osebnostna zavezanost služenja lastnim pohlepnim željam ne more rešiti iz danega položaja. saj se tudi kamena doba ni končala zaradi pomanjkanja kamenja, bemo boga. gre se za to, da postajamo ljudje, se zavedamo svojega neznanja in krhkega položaja v univerzumu.

tu ti svetujem premišljenost. . . . mene že nagovarja z nimbusek... . . . tko, da znaš hmal lizbonca postat

»Zato je še posebej zanimivo, še več, nenavadno, kako človek poleg svojega življenja in concreto vselej živi še neko drugo življenje in abstracto. V prvem je prepuščen vsem viharjem resničnosti in vplivom sedanjosti; prav tako kot žival se mora boriti, mora trpeti in mora umreti. Njegovo življenje in abstracto, kakršno stoji pred njegovo umsko refleksijo, pa je tihi odsev življenja in concreto in sveta, v katerem živi, je omenjeni pomanjšani oris. Vse, kar ga v življenju in concreto povsem obvladuje in silovito vzgibava, se mu tu v območju mirnega razmišljanja zdi hladno, brezbarvno in na trenutke tuje: tu je goli gledalec in opazovalec. V tem umiku v refleksijo je podoben igralcu, ki odigra svoj prizor in se do ponovnega nastopa usede med gledalce, od kjer mirno spremlja nadaljnje dogajanje, pa naj se dogaja karkoli že, nemara celo priprave na njegovo smrt (v igri), zatem pa znova stopi na oder ter počne in trpi, kar pač mora. Iz tega dvojnega življenja izvira človeška spokojnost, ki se tako zelo razlikuje od živalske nepremišljenosti, spokojnost, s katero človek po predhodnem razmisleku, na podlagi odločitve ali spoznane nujnosti hladnokrvno prenese ali izvrši to, kar je zanj najpomembneje, pogosto celo najstrašnjejše: samomor, usmrtitev, dvoboj, raznovrstna življenjska nevarna dejanja in sploh stvari, ki se jim upira vsa njegova živalska narava.« Schopenhauer, Svet kot volja in predstava