nimbus

tam sem v MISC nekaj na marxa napisu, da ne mešam štrene tule.

Antoninus, mene pa zanima kje ti vidiš upravičenost lastnine recimo, lockova ekspozicija gre v praktično smer. skozi evolucijo družbe je začel človek iz same nuje po preživetju kultivirat svoje naravno okolje. vsakemu je po tej osnovi kultivacije pripadal pridelan sad. vendar je to nezadovoljivo. iz kakšne pravice so si polastili zemljo x!x nekdo je moral priti s štirimi koli v rokah, jih zabiti v zemljo in zakričati daleč naokol TO JE MOJA ZEMLJA. marx in teorija vrednosti. ravno zaradi te nepravičnosti oz. nezadostnosti spontane razdelitve stvari po načelu moči in uvida, da pravzaprav nič ni od nikogar (vsaj kar se zemlje tiče), postavi marx vso vrednost v delo. in res, edino kar posedujemo je delovna sila. ostalo smo ali podedovali ali pa dobili od boga (bog tu v metafizičnem smislu, edino če mi pokažete znanstvenika, ki dela kvarke in tako materijo naprej ex nihilo). in potem vključimo v ceno proizvoda takorekoč vse stroške dela, tj. tudi stroške dela organizacije kapitalista. dobimo stroškovno ceno. ampak noben ne prodaja po stroškovni cen. to zadnje plus stopnja dobička je maloprodajna cena. in marx se tu na ključnem mestu vpraša, ja od kje za hudiča pa dobimo to vrednost dobička sej ne more padit iz neba x!x odgovor je v presežnem delu delavcev. po domače povedan. od sedmih pa do devetih zjutraj delate za sebe, od devetih zjutraj pa do devetih zvečer pa za kapitalista. no razmerje je malo ugodnejše, čeprav samo navidezno. v mpc predstavljajo stroški vsega dela (tudi managerskega) manj kot 40% (različno po branžih, ampak za ilustracijo). če izključimo iz verige miljon lešinarjev (trgovce... vele, na drobno, na grobo, odspred in oduzad itd.) je mpc vsaj enkrat večja od stroškovne cene (delo trgovca itak ni delo, o tem ne debatiram ). to pomen, da predstavljajo str. dela 20% mpc. če delate eno časovno enoto zase, morate naredit štiri za kapitalista. čisto empirični izračun. od sedmih do devetih je dve ure, plus 2*4=8 pa pridemo od devetih do petih popoldne za kapitalista marx izhaja iz materializma. imamo svet in ta svet je omejen. sestavljajo ga kvarki, ki sestavljajo naprej protone le-ti pa v različnih kombinacijah z nevroni in elektroni tvorijo materijo. iz iste snovi smo sestavljeni ljudje. da pa ljudje zadržimo formo, ki nam je bila dana, potrebujemo določeno interakcijo (kvarkov, protonov, atomov) s svojim okoljen, drugače se z njim razstopimo in ne vemo kaj je od tam naprej. torej, vse kar človek počne na tem svetu je, da v otroškem peskovniku koplje pesek in si ga meče čez ramo. ker je pa v svojem pogledu tako ozek in slep, praktično ne vidi velikost celotnega peskovnika in dejansko misli, da je to njegov proizvod. v bistvu pa ne ustvarja ničesar. kje je nova vrednost energija, ki jo pri tem uporablja je prišla direktno iz njegovega okolja oz. sonca. torej, moja trditev je, da karkoli je človek naredil, prav nič... NIČ, NIČ, NIČ, NIČ, NIČ, ni sam prispeval, razen, opa... razen svojih ŽELJA. vse mu je bilo dano, prav vse kar ta človek počnem tukaj in zdaj, mu je bilo dano. on sam se je pa odločil, kar bo s to materijo in energijo tu in zdaj počel. in arhimed je natočil vodo v bazen in iz tega potegnil svoje zakone, nekdo drug je vzel pa štiri kole in jih zapičil v zemljo in izjavil svojo bedasto trditev. torej, marx pravi, da je edina upravičena lastnina tista, ki temelji na delu, tj. delovni sili. to pa zato, ker ljudje nekako hočemo obdržati to strukturo atomov in je za to potrebno delo, ki se pa v povprečju ljudem upira. torej, po naravi imamo raje "lejžr in plejžr", kot pa delo, zato naj bi bila to stimulacija oz. pravičen del na danosti stvari. jaz pa pravim, da nič... NIČ, NIČ, NIČ, NIČ ne zadostuje pogoju upravičenosti lastninske pravice. lastninska pravica je neposredna manifestacija moči; fizične, finančne, pravne, vojaške, psihološke, politične. whatsoever. moč je pa posledica človeških želja, da se materialno ne porazgubi z okoljem; želja po čutnih ugodjih, po varnosti, po reprodukciji itd. torej vrednost... kar se tega tiče je že vse tukaj. vso materijo, ki jo bomo kdajkoli imel je že tukaj in vsa energija je že vprogramirana v sonce. vprašanje je samo kaj bomo zdaj mi s tem počel. ali se bomo porazdelili v ene čudne države, delali po 24h na dan, da bomo hitrejši od sosedov, pa čeprav s tem nimamo kaj počet in na koncu polovica pristane na smetišču, samo zato, da si bomo nekurantno robo porivali sem ter tja, od česar imajo največ mediji, marketing in trgovci. ali bomo pa poštekali, da je v bistvu vse tu, končno enkrat uporabili svoje znanje in obrzdali svoje strasti, svoje želje, svoje gone. ok, mal dolg sem biu. mene lastnina zanima in tudi kaj si vi mislite o tem

ja, dialektični materializem. marx je sedaj ful popularen. naša naloga pa je, po mojem mnenju, da jasno pokažemo, da nima nič z marksizmom/leninizmom. meni je bil všeč oni bolj računski del, ko govori o presežni vrednosti, tj. koliko časa delavec dela zase in koliko za kapitalista (vprašanje vrednosti dela in vrednosti nasploh - on predlaga del. ure) in pojmovanje delovne sile kot stroja. vsak stroj amortiziraš, da ga lahko ob koncu življenske dobe odpišeš in nabaviš novega. strošek se imenuje amortizacija in gre v prodajno ceno izdelka. prav tako kapitalist "amortizira" delovno silo, strošek se imenuje plača in gre v prodajno ceno. ko se delovna sila iztroši, tj. ob koncu življenske dobe, pridejo h kapitalistu delat otroci. strošek amortizacije, tj. plača oz. dnina (po marxu mezda), se pa sproti, tj. skozi življenje delavca uporablja za lasten obstoj in vzgajanje otrok, tj. reprodukcija (lastna reprodukcija + še nekaj več, če družbeni produkt raste). in v končni fazi dela proletariat za reprodukcijo samega sebe v korist kapitalista, ki pa prek vseh mej dobrega okusa in zdrave pameti širi svojo lastnino in premoženje ter s tem oblast. teorija libida a la grande. to sem šele pri marxu prvič tko začel gledat. in tudi mislem, da to ni teorija zarote... da kapitalisti tega sploh ne počnejo zavestno. ampak se sistem vseeno, vsaj podzavestno, dejansko odvija tko. za to imamo pa empirične dokaze. kapitalisti so po mojem prebutasti, da bi to zavestno počeli. ker če bi bili o tem ozaveščeni, bi v bistvu potuhtali, da tega nočejo, ker je to na koncu slabo za vse. zato pa pravimo, da je kapitalizem sistem GONOV in ne INTELEKTA. ok, to sem hotu povedat...

ja, driska. to verjetno za indijo misliš. amm, nosorog... dej pol napiš, če boš obiskal kakšen fajn plac u turčij. js mal tuhtam, da bi šou naslednje leto z bajkam počez pa vem, da imajo tam na vzhodnem delu kar nekaj placou, ki bi bili potencialno zanimivi iz arheološkega - antropološkega - zgodovisnkega vidika. tko, če te bo kak plac kej inspiriru, napiš kakšno vrstico. brez vize oz poceni vize pa mislem, da je tut gruzija, azerbajdžan in armenija (krščanski otok sredi muslimanov). no za iran so pa že neke dodatne zahteve in je kar draga tko, da vsaj za kratek obisk pri meni odpade. aja, pa fajn se mej...

branjevke na trgu bi se me prej usmilile. ti si pa car. ja, odpru bom šolo hitrega branja (junk food literature) zato da teb dokažem bla, bla, bla. kralj. sem podal svoje argumente in za njimi stojim. pishajker daje storitve in po mojem mnenju nateguje folk. in to ne sam od udspred, ampak tut od uzad. teb free, mi pa ni treba nič dokazvat. meni je vseeno kaj si pa ti misliš o tem. imam pa možnost, da izrazim svoje mnenje in to počnem. simple as it is. sej ti povem. če si pa nekako čustveno vpleten pa takoj začneš... ja, pa pol ti odpri, pa bomo pol vidl, pa sam pljuvaš, pa nekateri ljudje majo fajn, bla, bla, bla. js ti pa ne morem tko pisat, razumeš. pišem o pishajkerju in ne o tebi in celo ne pishajkerju ampak vsem, ki to pač berejo in preden se zapodijo v neko vzhičeno pričakovanje, mogoče mal nimbusa dozirajo. mam pa jst tut svoje ljudi za pohvalt, dragi free. ljude k jim sam ne bom nikoli niti do gležnja, razumeš. in eden izmed takšnih je npr. križnar. sam ne mi zdej tega fanta s križnarjem primerjat, ker si bom šou žile rezat.

lega, še enkrat... pa ne delam norca iz tebe, ampak te hočem nekaj naučit. pa ti ne bom 500 eur zaračunu. USLUGA SE NE PLAČUJE. STORITEV SE PLAČUJE. eno in isto dejanje je lahko ali to ali ono. kaj pa je, je pa odvisno od motivacije dajalca. torej, po definicij nihče ne more zaračunat usluge. zaračunavaš storitev. evo, to je moje dejanje in praktičen prispevek k tvojemu vedenju. ti dejansko nekaj maš od mene, razumeš, in to kar sem ti dal je usluga, dragi moj. poslovnež pishajker pa deva storitve... in to drage storitve.

I've got kant on schedule in issue je biu

nataša, ne morem ti povedat, ker že dolgo nisem, a veš... mislem, na prozaci sem redno. da ne bo pomote.

sem ti argumentiru. pa ko rečeš so fucking what, se po mojih empiričnih izkušnjah začne fajt, ne pa pogovor tko, da sem zakluču. pa še neki, dragi moj sanjač... usluga je zastonj, zanjo rečeš prijatelju. storitev se pa plača, ponjo greš h kapitalistu. to je razlika in dokaz, da vam je skisal možgane. basta.

vem... po analogij... cajt vse rane zaliže. si že mela kdaj jebo in je blo pol fajn in se zdaj smejiš na to. no, isto bo zdej. moj, malo starejši prjatu bi pa reku:"Used se na kolmkišto in ne tuhti." sej bo...

ravno zaradi tega in kot si napisal, da ima vsak pravico do svojega osebnega duhovnega razvoja, bo vedno prostor za izkoriščevalce. čisto empirični primer. poznam sosedo, ki je doživela skoraj orgazem, ko so jo zadovoljili v merkatorju (pazi, da ne bo pomote: salame, siri in podobna krama) pa ni nikjer teme tule. gre se za to, da je on neko obdobje svojega življenja, ki ga sploh ne ocenjujem povezal s čisto kapitalističnimi nagnenji, odprl firmo pishajker d.o.o. (lepo te prosim). to me moti. ker, ravno tisti, ki so dojemljivi do svobodomiselnega pohajkovanja, ravno ti so toliko odprti za nove stvari, da znajo biti razočarani. nič drugega pa ne bi imel proti, če bi odprl firmo "X" d.o.o. (recimo supersonic readings itd.) in si ustvaril neko regularno trženjsko strategijo. tko pa pošilja osebno (masivne) mejle z dokaj privatno vsebino, da kakšni labilneži res mislijo, da je njihov prijatelj, da se gre mogoče za nekaj več. kar hočem povedat je, da je navaden poslovnež, ki vam ponuja storitev, ki vam bo omogočala brati serijske publikacije a la mekratorjeve reklame 10X hitreje kot ste jih do sedaj. in to pač zaračunava. normalno. sej smo v kapitalizmu. brez nekega pishajkerstva, brez nekega slepega vzhičenja, kako je bil nekdo zadovoljen in spregledal vse svoje dotedanje zmote. free, če si si čist iskren, ti njega tule sploh ne bi postal, če bi bla to neka navadna izobraževalna ustanova k jih je sam v lj miljon. tko je pa pishajker, svobodoljubnež, ezoterik itd. štekaš na mene glej kot na kontra reklamo, ne kot na blatenje. skušam ga prikazati v realnosti. o njem ne govorim, da je slab človek itd. mah, dost...

to je depresivno razmišljanje. punce poslušte mene. VEDNO maš KAM za it. v najslabšem primeru greš lahko pod štrik. (nisem sarkastičen... beri dalje) in VEDNO je NEKDO s katerim si lahko skupaj. klošarji na cesti ponavadi ne odklanjajo družbe. in VEDNO imaš KAJ za počet... če ne se brcaj v tazadnjo in bo delo tu. zdej pa od kje ta zajebancija in zakaj to ni. nesrečni smo takrat, ko ne moremo it tja kamo bi si ŽELELI. nesrečni smo takrat, ko ne moremo biti z nekom s katerim si to ŽELIMO. in, kot ste verjetno že sami potuhtali, nesrečni smo takrat, ko moramo početi tisto, kar NOČEMO početi.. ups, česar si ne ŽELIMO. damo zraven še moralo... lahko tudi tisto čisto pristno krščansko, pa smo v podnu od podna (ahm, no, ja). u glavnem.... to ni namenjeno mantis temveč mistyci. čutim pa se poklicanega, da nekaj napišem, ker v bistvu ne izpolnjujem nobenih od teh treh reči, vrata se mi pa odprejo samo v skladu z zakonom F=ma. tko da... glavo pokonc pa korakat naprej... boli te ****.

ja, pri slovencih ne bi blo tolk, tolk, tooolk nemogoče ko smo pa ravno o karakterjih pisal. se je prav v tem filmu vidlo, da imajo tudi igralci velikokrat probleme s svojimi igralskimi vlogami. mene je npr. jonas alis jup čisto spominjal na poročevalca luko kopra. a veš da bi bil ta film velik bolj zanimiv za nas, če ne bi poznal teh igralcev in njihovih dosedajšnjih vlog. pomojem zato lažje prebavljajo naše filme tujci in vice-versa. recimo...

kaj vas je tale pishajker nategnu. mislem, dobesedno. v parizu ne najdeš tako dobro zadovoljene kurtizane, kot te lako zadovolji tale pubče. živi dokaz česa vsega je sposobna pozitiva brez vsakršnega kritičnega pomisleka. živi dokaz kako smo ljudje ubogi. zavohamo enga k kao bluzi da hoče biti voditelj sveta in potem se gor prisesamo ko nedoletni pujski. in to ma vse po petso evrov. a naj zdej sklepam da v angliji še nimajo recesije, ko postavlja ravno tako naivne cene ali naj sklepam, da v angliji imajo recesijo in je tip čist brez denarja ali se pa pri njem sploh ne da sklepat, ko se pa obrača ko dan pa noč. z branjem je pa tko. če se hočte naučit alineje kako porivat robo v trgovinah naprej, kako biti vsiljiv ali pa uspeti v petih korakih tako, da z nekim navideznim znanjem skubiš ljudi, potem je ta tečaj več ko primeren. ne samo zaradi vsebine, tudi zaradi predavanj, tj. forme. vsako intelektualno branje pa zahteva svoj čas, svojo refleksijo. je ko mlado vino, ki se ob prvih požirkih zaletavo poganja slepe glave v neprebojno steno... a vseeno čez mnogo let, skozi življenje samo, vedno v procesu vseeno sestavlja sam fundament svetovnega nazora, ki je bil ob prvem branju povsem spregledan. če pa mi ne verjamete mu pa neste npr. heglovo fenomenologijo duha naj se jo nauči v parih urah in naj jo interpretira. kakor se tip že obnaša, mu celo življenje ne bi bilo dovolj. to pa ne pišem zarad pishajkerja temveč zarad vas, da če že svoje usode ne morete vzeti v svoje roke, je ne polagajte slepo mešetarjem življenj. pishajker bo poskrbu zase, o tem bodite gotovi.

jst sem pa glih hotu pohvalt tele slovenske vampirje, pa vidim da vam ni blo tolk všeč. po dolgem cajti sm gledu en film in to do konca. pa se nism dolgočasu. za slovenske razmere me je čist preseneču. od drugih me je čist obnoru potem še outsider, pa felix langus tut ni biu slab. sicer tiste romantične se mal spomnem... cvetje v jeseni in to in verjamem da so klasika. kao, tip šou u tujino po peneze, babnca pa sama doma. pa ljubezen nam je vsem v pogubo mi je biu tut zlo všeč. fajn mi je, ko se deci skup usedejo pa se mal pomenjo še kej druzga ko o kojnih in felgah. no, drugače pa ravno nasprotno kot porny, je meni cvitkovič totalna faca. ne, res. prvič ga srečam v leru. in to prvih pet minut filma. se prou spomnem. samo oni odsek, ko začne z greenpisovci in azbestnimi čevapčiči... ko sem to vidu sem si reku, če je konc filma sem zadovoljen. pa še oni trbowc je igrou in je dau mal našga pristnga dialekta not. no, pol sem gledu pa še odgrobadogroba. tudi zadovoljen. mogoče maš prav. ravno ker se s temi marginalci bavi vedno, mogoče mi je zato všeč. ker me zanimajo marginalci. sicer se pa izpevamo vsi. vsak ima svoj karakter in potem to več ali manj rola skoz življenje. a si predstavljaš, da bi moral vsak post ki ga samo tukile napišem, še enkrat prebrat jao, ljubi bog, bodi usmiljen z menoj. no, ljubljana od šterka me je pa mal razočarala. sem več pričakoval. tko... zdej čakam pa kdaj bojo predvajal križnarja na slo. sicer je doku ampak zna met kakšne odbite scene.

PODEN OD PODNA Ko sem sledil tamali glavi, bil ves sem slep in zaletav. Sem svoje upe tavel'ki dau, postal sem bled in domišljav. Znebil sem glav se zdaj obeh, pristal pa čisto tam pri tleh.

dej nosorog povej v kere čudne države greš?

rad bi imel sneg. rad bi imel snega na tone. ne pa to uscanarijo

pol pa nehi jest pa pit pa seksat pa se sekirat pa nas sekirat in nasploh moraš nehat počet. se vsedeš v lotus in oommmm. in to je to. js sem si preračunu, da če odživim tole življenje tako skromno, kot je trenutno začrtano, da me čaka samo še 567.256.369.458 tisoč miljonov zemeljskih inkarnacij. tko, da... js sm optimist

ja, racionalne tolažbe ni. ker ravno racio žaluje. mene je ravno smrt bližnjika poslala na pot filozofskih vprašanj. do takrat sem si pa predvsem krajšal čas od kosila do kosila. smrt bi bilo potrebno de-žalostirat. prebral roman "sanje v megli". čista milina. neskončno modro nebo, prostrane bele širjave, jarange, surovi tjulnji, reprodukcija, odhod. oni pojmuje smrt povsem drugače. če bi šel sam s to kulturno prtljago tja, verjetno ne bi preživel. že ko bi posredno zahtevali od mene da grem prostovoljno v belo smrt, bi hotel imet vse prispevke in zavarovanja in bi hotu futrat golobe v parku dokler sama teta kosa ne pride pome. če bi pa kakšen čukč prišel v našo družbo in gledal naše žalostne obraze na pogrebih, kaj obraze, pogreb sam, potem pa tudi on ne bi vedel povedati kaj si lahko sploh začne z vso to svojo svobodo počet. do sedmih zvečer so itak vsi po nekih čudnih pisarnah, potem pa gledajo ene čudne škatle k iz njih takšen napol histeričen glas hrešči, zgledajo nesrečni, potem pa še jokajo ko zapustijo ta brezup. vprašaj čukča, če hoče bit zavarovan do zob... vprašaj ga če se boji smrti. vse to je naučeno in četudi ozaveščeno, prav nič lažje, prav nič lahkotnejše, ko nas dejansko doleti. nas ali naše bližnjike. se mi pa primer čukčev zdi zanimiv, ker kaže na drugo možnost... ker ustvarja možnost svobode. videz svobode navidezne svobode čuj, lia... tega pa jaz neavem.

»Kdor misli, da je tudi ta oris, ki ga dajem kot uvod k vsakršni bodoči metafiziki, nejasen, naj pomisli, da ni ravno nujno, da vsakdo študira metafiziko. Mnogo je talentov, ki napredujejo v temeljitih in celo globokih znanostih, bližjih samemu opazovanju, ki pa v preiskovanju na podlagi samih abstraktnih pojmov ne uspevajo.« Kant, Prolegomena to any future metaphysics

so pred kratkim dobil obamo z nekim čudnim mpr3 playerjem in so bili vsi zaprepadeni. pa ne samo to. to je bila najpomebnejša novica mednarodno priznanega dnevnika v podlistku politike. mene, dragi moji, je pri priči prtisnlo ko*lat in s*at skupaj. brez zajebancie. in v bistvu mi je obama spet dobil točke. v bistvu mu je vseen kaj za eno firmo ma. hvala bogi. pa po drugi stran... tut če se tolk pedenate, bote v končni fazi morali nekoč in nekdaj stati pred tistim, ki jih hočete fascinirati (recimo, da je to partner), nagi in to brez magnezija in brez aluminija in treba bo neki povedat, kar bo imelo vsebino in ne samo lesketajočo formo. zato so vse te i-Zadeve samo prikrivanje lastnih slabosti in napak. ki pa seveda to niso v absolutnem temveč le v osebnem i-Smislu. evo... psihoanaliza. ne vem kaj je to instant internet, vem pa kaj je to instant psihoanaliza. 2,5 giga dual-core, nevemkolk rama in grafike nucaš v prenosniku samo, če si nedorašenček in nabijaš igrce. ok, če delaš hard-core matematične simulacije, se opravičujem... ampak vse ostalo ima pa samo efekt lifih felg.

smrt, smrt... men se bo strgal evo, za pokušino men ta svet ne da spat. ma, ti povem... se bom zapru u votlino in bom šou matrike študirat. lia, ko umremo se razpusti naša naučena predstava prostora in časa, v trenutku (in ne korakoma) se pozabijo vse povezave razuma, tj. tistih stvari, ki nam sugerirajo, da če se naredi npr. A potem se zgodi B. ne, takrat bomo zrli danost celokupno, vso, just like it is. vse kar je bilo, je in bo, vse možne transformacije, modifikacije, različice in podrazličice vseh multiverzumov od Leibniza naprej, bomo zrli v neskončni enosti (in an instant). ej, komi čakam... a gremo na skupinskega grem mal meditirat. če se več ne javim pomen, da sem se sreču z antinimbusom.

"In potem, ko je videl vso to nepregledno gužvo, vso to razraščeno neumnost, ki se je kot kuga širila čez pročelje njegove stvaritve, ko so mu pogled namesto neskončnih planjav in zelenih širjav, ki naj bi jih za svoje radosti in sladkosti uporabljale svobodne in divje živali njegove narave, zastirale ogabne in odurne, plina in smoga polne nagravžne plehatste škatle in ko je videl njih človekovo oboževanje in predmet zaželjenosti, šele takrat, ko mu je bilo popolnoma jasno kaj je ta slepa kreatura počela z njegovo snovjo, ki je bila človeštvu dana v uporabo in veselje a ne v lastnino in trpljenje, šele takrat se je v svoji napol skrušeni božanski postavi žalostno prestopil na svojem prestolu in poslal poetu Zajcu sledeč navdih: "JOJ, KAKŠEN SMISEL. KAKŠEN DVOJNI NIČ" evangelij po nimbusu

tretji svet proizvaja (se izkorišča), drugi svet preprodaja, prvi svet pa kupuje (se okorišča). rešitev je na dlani: vsak, ki ima v svojem nazivu napisano "manager" pa magari je to ona, ki ne gre nikoli na kolena, jim je treba spojlerje odbit in za ***** obesit na drevo. a pozna kdo ono pesem... ko se sprehajam po lublanskih ulcah, lublana vse bolj svinska se mi zdi itd. manager. kako bojo kisloglavci managerirali svet, če pa še svojega kislega apetita ne morejo. zakaj nasilje nasilje rodi nasilje. zakon akcije in reakcije. če ubijaš boš ubit. plain as it is.