nimbus

eden brez hiše in joba, drugi brez zavarovanja, tretji v iraku, četrti izgubu vse delnice, zunaj pa katrina...

ajjjaaaaaa... zdej mi je potegl. dvigal krila, mršal lase. men se je pa čudn zdel zakaj ga noben ne na gobec. vidš, moj IQ je čisto v podnu

lia, da bi blo tko enostavno. že samo pri dogodku se vse ustavi. kaj je dogodek dogodek je sprememba stvari glede na čas. pa smo že tam... kaj je čas kaj je sprememba na prvo si ne znam odgovorit, sprememba je pa spreminjanje stanja stvari glede na zakon vzroka in posledice. ampak, ker se stanje spremeni je vsebina vzroka nujno različna od posledice. kje je zdaj link, tj. poezava deduktivne eksplikacije vzočno posledične relacije ni. je samo induktivna in kot taka nezanesliva. potem pa še druga različica iste plati kovanca. mi ne gledamo z očmi, ne tipamo s prsti, ne vonjamo z nosom itd. temveč z možgani. če aktiviraš določen možganski del tako in tako boš videla fatamorgano, imela prisluhe itd. torej, v limitnem primeru pridemo do solipsizma. vse, prav vse, kar se nam dogaja, vsa naša tako zvana objektivno zapopadena realnost vključno z nočnimi in dnevnimi sanjarijami, poglobljeni potopi zavesti v kakršnekoli reči (ljubezen, seks, knjige, potovanja, second life itd, bla, bla, bla) je naša resničnost in prav vsa je v tem pogledu subjektivna in medsebojno enakovredna. in wittgenstein ravno tu pravi, da je zato ves govor zamanj in da moramo molčati. v ne tako matematičnem jeziku bi dejal, da si ne znamo prisluhniti. tko nekak.

ne štekam te reklame. a zato, ker je tako velik in močan, so mu našli uporabno delo, da bo mline na veter ročno poganju watching a game, having a bud

mislim, da je tale tema primerna temu. tale doku je mogoče že postan tule. gre se pa za monetarno ekonomijo. nekje sem že nekoč pisal o zgodovini denarja, pa o zlatarjih in kako smo priši iz zlatega standarda po drugi sv. vojni do denarja brez kritja nekje v začetku sedemdesetih let. je pa zelo nazorno prikazano. mislem, da tako nazorno še makroekonomski učbeniki niso napisan... to pa zato, ker njihov cilj ni pokazati na absurdnost, temveč biti sistemski. iz tisoč evrov, ki jih ima poslovna banka deponiranih pri centralni banki kot likvidno varstvo, je pri zakonsko predpisani 10 procentni (tj. 1 proti devet) obvezni rezervi mogoče ustvariti 100 tisoč evrov denarnega agregata, če je v verigi 90 poslovnih bank oz. transakcij. in potem pridete s sključenim hrbtom in izbuljenimi očmi k avtohendlerju in ga polni hrepenenja vprašate: A DATE NA LIIIIIIZIIIIIING.

ankete nisem reševal. ti dam pa praktičen nasvet. preko forumov boš težko izpolnil pogoju naključnosti. kot si sam povedal, skušaš biti prisoten na večih forumih, kar je ok, vendar je še vedno pristransko. vprašanje je kolikešen delež populacije se sploh pojavlja na forumih, potem daš stran še one, ki se jim ne da reševati anket itd. vem, če je za oceno, je ok... ampak če hočeš dobit objektivno sliko, je pa način pridobivanja podatkov in s tem komunikacija bistvena. tiste kazalce potem pljune čarunalnik in a secunde. vsa statistika temelji na ceteris paribus oz. na naključnosti, mi lunatiki na tem forumu, pa ravno zaradi svoje pristranskosti, dobro vemo, da nam je svet usojen. ma, fajn zrihti, a ne...

moji zapiski traktata so sledeči: svet=>dejstva=>stanja stvari=>zveza predmetov=>predmeti=>forma preslikavanja=>slika=>logična slika=>misel=>znak=>smiselni stavek=>jezik=>filozofija=>molk sicer je res, da je sam traktat kratek zapisek njegovih misli tako, da so to zapiski zapiskov. W. je ostal na liniji Kanta. svet kot tak je nespoznaven in vse govorjenje je besedičenje v tri krasne oz. samopozaba. tko, da je tudi mogoče, da tisto kar poimenujemo tudi nikoli ni v našem dojemu. v smislu, da se nam samo nekaj zdi. ti verjetno misliš govor kot substitut za identiteto/spoznanje/posedovanje tako, kot imajo ženske hrano za substitut ljubezni/seksa x!x

ja, on je pa rekla: "Evo, I'm Eva"

danes vzamem iz firbca v roke upanišade, ki naj bi bile del vedske tradicije in izmed napevov, hvalnic, traktatov ( ) predstavljajo predvsem filozofska razmotrivanja. nekak hecno mi je brati te zadeve in nasploh ne priporočam direktno branje teh stvari ljudem, katerih glavno literarno čtivo so merkatorjeve reklame. brez nekega temeljnega metafizičnega, pa čeprav spekulativnega in dogmatičnega, tj. neizkustvenega, dojemanja oz. zapopadanja sveta, je vsaka preprosta pravljica učinkoviteljša. pa vseeno me bolj potegne v vsebino, kot pa recimo biblija. biblije, živi človek, ne more prebrat. pa ezav, pa jakob, potem izrael, pa tete pa strici, bratranci, jao, ljubi bože, to je cela familija do petnajstega kolena. pa kdo je bil s kom in kako to, da je bila sara neplodna x!x ha, ljudje, neplodna. no, v upanišadah so stvari malo drugačnije. ampak dobro. spekulacijo sveta pustim ob strani. ne morem biti tako aroganten. čisto možno je, da se nekomu zdi krof slan, spet drugemu se pa ne zdi AT ALL. ampak, kar me je res presenetilo je naslednji odstavek, ki nekako kaže, da imamo kolesarji na temu svetu preklemansko dolgo tradicijo, in sicer pravi 15i verz: "Z bogastvom se polni in prazni. To, kar je telo, je pesto, bogastvo pa platišče. Zato ko je nekdo oropan vsega imetja, preživi pa njegovo telo, rečejo:"Odšel je samo s kolesom!"" heh, to pa je bajkerska tradicija. samo veselje ni trajalo prav dolgo. zraven je namreč številčna notica, ki seveda pomeni opombe, tam pa na mojo žalost piše, da pa obstaja tudi olivellova varijanta prevoda, ki pravi, da je "odšel z izgubo platišča." to je seveda povsem nepojmljivo. lahko dodam samo nimbusovo podrazličico; namreč, z izgubo litega platišča. na, pa smo spet tam. v glavnem, zadeva je takšna, svet je ŠE VEDNO in SE VRTI. lita felga al pa karbonski obroči so samo potrebni pogoji spoznanja, ali kot bi se izrazil schopenhauer, so samo principi individuacije. in zapomnite si; bit se ne hrani s pomfrijem in majonezo. če bi temu bilo tako bi imeli namesto knjigarn fast food restavracije in operna hiša bi bila javna hiša v dobesednem pomenu. ok... that's it folks.

wer sucht, der findet klopft, klopft, klopft...

»Kajti vsako stremljenje izvira iz pomanjkanja, iz nezadovoljnosti z lastnim stanjem, in je zatorej trpljenje vse dotlej, dokler se ne zadovolji. Vendar pa nobena zadovoljitev ni trajna, pač pa je vselej začetek novega stremljenja. Vidimo, kako se stremljenje povsod na najrazličnejše načine zadržuje, kako se vsepovsod bojuje, in je v tem smislu vselej trpljenje: ker stremljenje nima poslednjega cilja, tudi trpljenje nima mere in cilja.« Schopenhauer, Svet kot volja in predstava, str. 328

men so ti svetovni X dnevi sicer v redu, ampak se mi je tako postavlo vprašanje: A ima človeštvo samo 365 problemov pa sem si skomignil z rameni in si dejal, da bojo to verjetno potem razdelili na dopoldne pa popoldne... pa še ponoč, če bo treba

x:Dx odgovor je čisto preprost. te smrdljive, nerentabilne, človeku škodljive, bedne, grde, ogabne in povsem odvratne plehaste škatle ne spadajo v nobeno parkirišče, temveč v deponijo. je tiefer, desto besser. ma, če odprete javno hišo, dragi moji, bo več koristi.

čuj lia, prvo lepo spomladansko nedeljo greva na rajd. dobiva se pa kjerkol v sloveniji. v najslabšem primeru nima človek v slo več ko ene par urc. bemo, sem tole dobu prejle na mejl. kar rajcig. edin kar je lahka izjavu je "eksuza mua" in "mersi". na "adieu" je pa zmer pozabu. sej bo... še en par tednov teme... pa bo.

bring out the gimp I can't, he's sleeping. Well, I guess you'll just have to wake him up now, won't you x!x TATATATATATATARATATATARATATARARARAAAAAAAAAAAAA

js bi se pa na tole mau stisku a ni lepa popevka

Dane Zajc: UJETI VOLK Teči, teči, teči. Z žametnimi stopinjami. S prožnimi divjimi nogami. Teči tiho kot neslišni sivi duh, Teči po kletki, Po gnilem listju. Teči naprej. Teči nazaj. Z odprtim gobcem. Z rdečim jezikom. Teči kot siva senca, Siva tiha senca sovraštva, Siva senca prezira V kletki. Teči. Teči. Teči Tuliti, tuliti Divje in sovražno. Kje so svobodne volčje tolpe, Kje je krdelo sivih duhov, Ki plava v mleku mesečine Kot jadrna vražja čreda. Kje so mehki ovčji vratovi. O goltati sladko ovčjo kri. O tuliti. Tuliti. Zakaj si zatulil, volk, Kot da bi zatulila zemlja, Ki jo pritiska gora skal? Zakaj si zatulil, volk. Zakaj si zatulil, Kot da bi imel zadrte v goltanec Dolge črne trne?

veš kako je s tem. js sploh ne kompliciram več. najprej pogledam kolk sploh lahko dam in pol kupim tisto kar se za to sploh dobi. in lia, ko kupiš bajk da mi javiš, da greva na en rajd. u izi. mater, zdele sem napisu cel kup besed a sem zbrisal vse. imam čist preveč za povedat in čist premal besed.

zdaj, ko vem, da si ti v bistvu še mlado dekle , mi ta čas in prostor prav nič prav ne pride. smo pa res "les miserables". ko ga že malo vrže, je naslednji dan takoj od juge. ampak nič ne de, zima je še dolga. sem imel pa včeraj tudi sam tako eksistencialno doživejte. vlečem švas aparat čez delavnico in malo je manjkalo, da ne bi zbil ventil na bombi. in v duhu se mi naenkrat zazdi ogromna eksplozija in kar čutim kako me trga na koščke. pa sem čisto sproščeno razmišljal o tem, kako bi bilo... ampak z občutkom, da je vseeno bolje, da sem tu in zdaj, kot pa, da me ne bi bilo več... vsaj v tej obliki. življenje je lepo ravno zato, ker je nespoznavno. sam bog ve kaj tiči za tistim kamnom in kaj za plevelom na robu ceste. pomislite, ko vidite kakšnega starejšega človeka, si mislite, ah starček bogi tako, kot rečete ah kamen mrzli in plevel nezaželjeni. a ko ti starček pove svojo zgodbo, vam ogreje srce, razširijo se vam zenice in v duhu postanete radovedni. v sled svoje nevednosti ga vprašujete in vpijate njegove odgovore v lastne izkušnje in na koncu, ko vam v zaokroženosti celote predstavi svoje življenje, bi ga najraje objeli. enako se dogaja s kamnom in plevelom ob robu cestišča. zato pa pravimo, da naj bi hodili naokoli z odprtim duhom. lia, prišel bo čas, ko te bom naribu...

You Scored as Kantianism Your life is guided by the ethical model of <b>Kantianism</b>: You seek to have consistent laws rule your actions, and your will is directed by reason. <br><br>"I do not, therefore, need any penetrating acuteness to see what I have to do in order that my volition be morally good. Inexperienced in the course of the world, incapable of being prepared for whatever might come to pass in it, I ask myself only: can you also will that your maxim become a universal law?" <br>--Immanuel Kant <br><br>More info at <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/User:Arocoun">Arocoun's Wikipedia User Page...</a> Kantianism 100% Existentialism 85% Justice (Fairness) 65% Utilitarianism 50% Strong Egoism 25% Nihilism 20% Apathy 0% Hedonism 0% Divine Command 0% x:Dx

utility=korist, koristnost glavni predstavnik utilitianizma je J.S.Mill, gre se pa za maksimiranje skupne koristi. to sem bil vprašan letos na izpitu in sem mu razložu s protiprimerom. pridemo do situacije, ko imamo deset talcev in dajo agresorji predlog, da enega ubijejo in devet spustijo, samo eden se mora sam javit. če ne koknejo vse. seveda, pri max. občega blagovolja bi vsi radi, da se nekdo javi a po možnosti ne sami. tako teorija utilitiarizma pade. pri teh osebnostnih testih pa pač pomeni, da se obnašaš svojim koristim primerno. pa sej device ste tako bolj prepračunljive, down-to-earth in tko. vam ne more kar en neki nabluzit. sam kantianism, da maš 30%... to si me pa čist razočarala. sami eksistencialci in uživači. ga grem za foro rešt, da vidfim kje bo kant

eksistencializem je filozofska smer, ki se ukvarja s človekovo temeljno nelagodnostjo bivanja na njej svojski način. osrednji pojem je eksistenca oz. vakuum. človek je s svojo mentalno zmožnostjo sposoben rzmišljati o preteklosti in prihodnosti in ne živi samo iz dneva v dan tako, kot živali oz. tako, kot nam priporoča npr. budistična tradicija. biti TU in ZDAJ. od tu pride projekcija v prihodnost in s tem zaksrbljenost, vendar nas zmožnost predstave tudi spodbuja k razmišljanju o SMISLU početja. to je v bistvu skupna osnova vsakekga fil. nauka. pripadniki kakšne religije ti rečejo, da je smisel božja troedinost, de civitate dei ali karkoli, no, eksistencialisti pa zanikajo kakršnokoli teleologijo (tudi teologijo), bog je mrtev in opij za ljudstvo, je samo tu in zdaj in prav to je temačno, mračno in brezizhodno. življenje nima smisla. začne se nekje s kierkegaardom v 19. st., nadaljuje preko nietzscheja in heiddegra v 20 st. in doseže svoj vrhunec v prozi treh velikih pisateljev 20. st.: Sartre, Camus in Malraux. pekel so ljudje okoli tebe, sizifovo delo itd. bla bla. zanimiva in vabljiva smer predvsem za malo mlajše, ki še niso pogledali izza vogala lastne hiše, pa za tiste večne izgubljence, ki so v vakuuma bivanja tudi za navidezni privez pripravljeni sprejeti hude kompromise. če bereš kastanjelo ali kako se imenuje oni pisatelj, potem nisi eksistencialist.

24.06.2067 sam za foro. sem enkrat dau js to svojo starost si računat pa mi je takrat devetdeset pršlo. sam kolk je to let zaboga. zdej smo 8, pol bo 18, pa 28, pa 38, pa 48, pa 58 pa je to že ceuga f*ka pa bom meu še deset za rezervo. to je zlo velik cajta. če sam pomislim kako se mi je spremenu pogled na svet v zadnjih desetih letih. ma, buda je nucu par ducatou dni za razsvetljenje, bemo boga, če ga v tem življejni ne bomo, ga noumo n'kol. ommmm...

uuu porny, vse naj. sej veš kako je. s smrkavim nosom se ne morš it politike tko, da ti bo štirka prou pršla. sam ta leta so res tko mal čudna. eni zadnjič povem kolko sem star in ni mogla verjet, kao, pa sej si čist preprost. mislem, v mojih letih bi se mogu ukvarjat s hipotekam in ne vem čim še. tko, da porny, pri ene štirdesetih se pa verjetno pričakuje, da se ukvarjaš z alimenti. in če se ne, si preklemansko čuden.

UHUHUHU... zdej ga pa je. lia, zdej greva pa lahka gazit.