ardent

Sarah Brightman - It's a beautiful day Sarah Brightman - Beautiful (Remix) Sarah Brightman -Scarborough Fair

BT (Brian Transeau) -- Flaming June

BT - 1.618

Verjetno ravno zaradi tega

Tko, kt si zdajle poletel na Luno, je pa vprašljiva tvoja vrnitev... Rajši vse preberi še enkrat in potem povej, tko hipotetično, v kolikšni meri je zate starš tisti, ki recimo zlorablja otroka, ga pretepa, zanemarja, celo ubije ali kr nekje pusti....na to odgovori sam sebi, pol pa tule na glas zavpij, da je takšen starš vreden biti starš, reci ali priznaj zmoto, ker o teh govorimo, ne o starših, ki so starši in ona, k si jo opisal ravno tako ni, lohk je, vendar po sinovem sprejetju njenega starševstva in ne zaradi njene razsvetljene butice s strani drugih, k morda res niso starši.... Lohk ti povem, kaj je pravo starševstvo, če že hočeš in v njem ni niti sledu kakršnegakoli odstopanja od tega - ti pa tle o nekih naknadnih spoznanjih starša, da je starš, jaooooo, dej nehi rajš...postav se na pravo stran, pust to...

Ja, je pa zato v večnosti preveč takoh 100 človeških let in za marsikaterimi " spoznanji" starševske skrbi se skriva zgodba, proti večnosti sicer kratka, v človekovem lajfu pa veliko predolga

Ej, moram še tole povedat v zvezi z rdeče podčtrtanim: to zmore le mama, je napisano, bo že držalo, da to le ona zmore, sam je pa hudičevo dolgo rabila, da je do tega spoznanja prišla pa še to ne po svojem prepričanju...

Ja, kaj pa je starš drugega kot brezpogojna ljubezen? In, ja, seveda, starš ostane vedno starš... Pol pa povej to tistim otrokom, ki so zapostavljeni in zlorabljani s strani takega starša - vedno starša, kaj meniš? Primer, katerega si opisal nima nobene veze s čudeži, kako lohk ti nekoga, katerega nekdo zapostavlja, ko mu je najpotrebnejši, kako lahko potem kasneje, ko se sam odloči za to, pristopi in reče, da on je pa starš in bo vedno starš... Dej nehi, no, čudež je le ta, da se zna zgodit, da se stare zadeve uravnavajo, čigava brezpogojna ljubezen pa tu prevlada? čigava je večja? Srarš je vedno starš in otrok je vedno njegov otrok - čudežno se je pojavil, oziroma prebudil starš in dejal: " ti si moj sin " , jaz ti želim pomagat, da se rešiš težav...jajajaja, a to je pa ziher pozabil povedat, da je največji krivac za njegove težave, tega pa ne...dej nehi, no s takimi... Je pa lepo povedano, da je brezpogojna ljubezen potrebna in zmožna marsičesa, vendar ta ni pridobljena preko stikala on - off... Kva ta stari sploh hočjo od otroka potem, ko si sam ustvari življenje in od tistih, ki nimajo te sreče in se znajdejo v težavah, kaj poskušajo doseči s svojim vsiljevanjem sebe in svoje pomoči pa ljubezne, če je niso bili zmožni dajati, ko je bilo to potrebno - tekom samega razvoja...jebeš take in podobne starše - izjeme so izvzete, tiste, katerim je vzajemno uspelo, ostali pa...tko, kot sem rekel...wtf...

Hmmm, kaj pa vem, lohk je tko, ja, zakaj ne, sam, kakšen strah imaš v mislih? Zdej, gledoč z vidika samozadostnosti kot posledice strahu, me kr zanima, kakšen strah bi to bil; vem, ja, da jih lohk nanizamo, vendar, kateri je primarni, morda pred razkritjem sebe, da bi se izpostavila resnična nesamozadostnost, če rečemo, da je samozadostnost posledica strahu; torej pred nekim razkritjem neke posledice neodločnosti, kar je že pod okriljem strahu, ane; Ne vem čist ziher, no, ampak tu je že prisotno nesprejemanje, v takšnem primeru, da o omejenosti sploh ne govorimo... Kako je s tem sicer ne vem, sem pa prepričan, da ni nič narobe živeti v lastnem svetu, če ga znamo kadarkoli in brez bojazni izgube zapustiti in to pol ni glih neka kletka, je prej zavetje, soba za razmišljanje... Ignoranca ni za nič dobra, ker z vsako ignoranco izkazujemo svojo negotovost in lastno nizko samopodobo, pa še frustracije naspram prejemniku naše ignorance...ne, ne, tle maš prav, ko praviš, da je vse to zaradi zapiranja v lastne kletke, to pa velja večinoma v primerih, ko to zapiranje postane rutina in tercialno kr nuja in edini svet; ker je pa človek, ne glede na svojo marginalnost, če želi, del družbe, je takšno orto odstopanje pretirano in tu pridemo skupaj, ko govorimo o ignoranci, omejenosti, zaprtosti, ujetosti in strahu, vse skupaj pa eskalira v obliki ignorance do vseh, ki bi utegnili kakorkoli opzoriti na to stanje, iz katerega se sam ne more in ne zna več rešiti, pomoči pa zaradi navidezne samozadostnosti tudi ne sprejme...hmmm... Kakor nekaj, kar izgoreva od znotraj, vse do izgoretja, vendar so tudi izjeme, ki se zatekajo v svoj svet, pa ne zaradi strahu ali nizke samopodobe, temveč zaradi miru, potrebnega za razčlenjevanje, razmišljanje in sprejemanje celo kakšne odločitve v miru, brez pritiskov, vendar je to že druga zgodba...

Mah, nobenga ne sprašujem, se videl oni tekst, k je zanimiv, pa se neki usajam, drgač ne sprašujem nikogar določenega, le tekst uporabljam za svoj pogled na zadevo - nč osebnega Aja, misliš to, da manjka? Ne, ne, ne vem koliko manjka dialogov, sem pa rekel in še vedno pravim, da manjkajo dialogi pred dialogi, ker so ti nekak že dodelani, verjetno bi bilo bolje začeti bolj od začetka, da se skupaj obdelajo mišljenja in tko, ane - ne vem, nekaj manjka...bom povedal, kaj, al bom pa tko uletel, ti pa se ne sekiraj zarad tega

Kaj s tem misliš? A, da je ignoranca vzrok omejenosti, al kwa? Zdej, ignoriramo lohk sebe, druge, svoje želje, svoje perspektive; mah, vse lohk ignoriramo, ampak NE v svojem svetu, veš, ker človek, ki živi v svojem svetu pač ne ignorira ničesar zares, le tko, na videz, še to le zaradi učinka, kao, pustite me pr mer, ne želim tega ali onega, kaj pa v resnici želi? Mar želi biti priznan, ali vsaj njegova težnja po neki marginalnosti, morda dobiti mizo v polnem lokali nekje v kotu, v miru, če se po domače izrazimo? Dragi moj, ni ignoranca tisto, kar nas omejuje v sprejemanju; omejuje nas lastna omejenost, v iskanju nečesa v nečem in ne nečesa, kajti tisto je najdeno v primeru tovrstnega razmišljanja, iskati nekaj v nečem je pa zelo podobno, če bi rekli iskanje prostora zase v družbi in pri tem ostati individualist...hmmm, mar je to tako težko? I don't think so

Ej, čisto nič ne bluziš, kajti dejstvo je, da so majhne laži nujne, nujne, ja, ker je realnost preobremenjujoča in, če hočeš ohraniti v sebi, kar ti je drago, se pač moraš poslužiti malih laži; in v primeru drugih velja enako... Pol tud jaz bluzim, če je tako, kajti vse to, kar si napisala zase sem že doživel in doživljam pa tudi še bom, sam izkušnje te naučijo, da moraš nekaj storiti zase in, če so to majhne laži, iluzije al pa wtf, kar hoče, se bom tega posluževal, ker vem kako in čemu pa tudii zakaj...yap, ni bluzrnja v teh tvojih besedah... Je zanimivo, veš, celo takrat, ko smo sami v trenutkih nekega notranjega konflikta, ko razmišljamo, kako naprej, pa se najde nekdo, kateri pritava ovit v meglo in mi za trenutek odložimo sebe na čakanje pa temu z majhnimi lažmi razpihamo meglo - in to se mi zdi ćisto v redu... Ti praviš, da se stvari obrnejo na glavo, jaz pa rad rečem, da umremo v sebi, obrnemo neko novo stran, ki v resnici ni glih nova, prej dograjena stara, vendar je to eno in isto, nimam namena niti razlogov, da bi iskal neke argumente, da bi podrl tvojo hipotezo, čemu, kajti s tem bi najprej podrl svojo, kajti vedno znova se moramo dvignit in stat, ne glede na moč vetra, ki nas poskuša sem ter tja nositi in kljub temu bomo vsakemu, katerega prinese veter podali roko in mu pomagali, da ne klecne...hmmm, ni nekega recepta, radi pač govorimo na dolgo ali pa na kratko o tem ali onem, povemo svoje vidike, si malce kljubujemo občasno, vendar vsi vemo prav dobro, da smo na istem, kljubujemo bremenom raznih situacij in poskušamo z vsem svojim razumom storiti, kar je najbolje, naj bo s pomočjo laži ali pa ne; tu ni nobenega bluzenja, vsaka čast vsem na takšen način razmišljujočim, kajti na ta način smo najbližje ljudem in predvsem sebi... Oki, zdej pa jaz bluzim, ampak tisto z gajbo pira je pa ena čist fajn ideja in prav zanimivo bi bilo en tak celonočni razgovor opravit, itak ne bi nič novega odkrila, zagotovo bi se pa prepričala, da je več podobnomislečih na tej zemljici... ziw Haha, dobr si se tole spomnil tudi mene zanima, kaj je vzrok omejenosti; pa ne bom nič rekel, bom rajši počakal, kakšen odgovor bomo doboli na tvoje vprašanje...

Hej, LIa, super tema, bo še velik dela na komentarjih Sem malo pregledal na hitro in...saj je tip zanimiv, vendar vse ena dovršena spoznanja opažam, tko, da kr precej manjka vmes, če vidiš, drugače pa itak vse ql za dons: ziw

Hahaha, če sebe vzameš in sprejmeš takega kot si; a to pol pomen, da si popoln? Daj, no, kwa sploh hočeš povedat, ane, kr ad acta človek, osebnost, itd., verjetno je mišljeno, da...ne vem, no...lohk sebe vzameš takšnega kot si, ker nimaš druge alternative, sprejmeš malo težje, ker bi v tem primeru bil dovršen, brez potrebe po spremembi česarkoli na sebi... Kje je point? Mislim, da vmes še precej ostaja nedorečenega...

A misliš reakcijo na kritiko? konstruktivno? No, za ta primer destruktivno, vendar je to itak logično, ker je govora o nizki samopodobi...vendar polni privzetega poguma z našo asistenco, k se mal zlažemo pa tko kt praviš,; torej je to fantazma, od vizije je še zelo daleč, hehehe...pol pa nas več ne potrebuje, ko je poln laži od zunaj in jih priredi po svoje, ga pa na realna tla postaviš, udariš direkt z resnico in se stekleni zvon razbije - kaj pa pol? Kwa vm, nimam dons ideje, bom kr jutri se česa domislu... Kej pametnega itak, da ne Ziw

Ni nobene koristi od zastopiti nekaj, kar se bo v vsakem primeru zgodilo Si bobr naredila, da si tole ven potegnila, k je škoda, da ostane v prahu Ne mislim te popravljat, sam, po moje je vizija laž tako ali tako, ena fantazma, povsem internega pomena in ni nujno, da najde prostor izven - v reality Kaj pa vem, saj vizija je menda nekakšno forsiranje želje v nekaj konkretnega, tore v resnico in ne vidim nekega laganja samemu sebi v tem, tko, kot je v onem postu zgoraj napisano...hmmm.... Sam sebi lagat...bom pogledal, kaj je v bistvu sploh želel povedat...kaj misliš, Lia, po moje ni čist dobr sestavljeno tistole...bomo videli, vendar lagati sam sebi...včasih rabi človek tudi samospodbudo; v tem primeru ni laganje...... Nč, grem pogledat, kaj je na tem...

Azra - Marina

Azra - kao ti i ja

Azra - Usne vrele višnje

Hehehe, ni panike, nobenih prepirov; je že mimo, sam malo mladostniške sprostitve adrenalina - nč pomembnega Lepo, da si tole delil z nami

Hehehe, yap

Mah, ne vem, zakaj bi me sploh zanimalo vse skupaj Kaj imam jaz od tega in kaj ti, da si nekaj tle pojasnjujeva...pač kognitivna disonanca, včas tko pride, da en ne sliši drugega, al pa ga sploh ne posluša, tko, da...ne vem glih, no...za to je ena druga tema...sam tja ne hodim... Aja, sem pozabil poudarit, da je to samo moje mnenje, k je ful popularno to poudarjat Jasno, da me ne ogrožaš, nisem niti mislil, s čim neki bi me ogrožal? Saj samo svoje mnenje izražamo Hej, nekdo je nekje omenil, da so vprašljivi komentarji na to temo, ti pa kar dežujejo Torej odnosi med ludeki niti niso tolk neznana tema s strani ludekov in splošne gledanosti

Kdor izreka ti, njegov predmet ni nekaj. Kjer je namrreč nekaj, je tudi je tudi drugi nekaj, vsako ono meji na drugo ono; ono obstoji samo tako, da meji na druge. Kjer pa se izreka ti, tam ni nobenega nekaj. Ti ne meji. Kdor izreka ti, nima nečesa, nima ničesar. Pač pa je v odnosu. Pravijo, da človek izkustveno spoznava svoj svet. Kaj to pomeni? Ćlovek potuje čez površje stvari in jih izkuša. Iz njih potegne znanje o njihovi sestavi, izkustvo. Izkuša, kako je s stvarmi. Vendar človeku ne približujejo sveta samo izkustva. Saj mu ta približujejo le svet, ki sestoji iz onega in onega in onega, iz njega in njega in njein nje in onega. In pri tem se nič ne spremeni, če zunanjim pridamo še notranja izkustva: sledimo le nevečnemuločevanju, ki izvira iz sle človeškega rodu, da bi skrivnosti smrti odvzel njeno ostrino. Notranje kakor zunanje stvari - stvari med stvarmi!

Seveda, to knjigo sem izbral, da vidim mnenja drugih o tem, kaj je tu nenavadnega? Ko pišem iz svoje glave, takrat ni prav in nekaj bluzim pa tko, drugič pa isti ljudje pišejo skoraj iste besede kot jaz, je pa dobro in, ko prepišem iz knjige spet ni dobro, ne vem, zakaj... Kaj je s teboj? Reci po domaće, naj se umaknem s foruma, če ničesar prav ne storim, vendar ti moram povedat, da me en kurc briga, kaj kdo misli, ker je tako, da kdor misli, ta se z menoj pogovarja in tudi kaj razume, kdor pa ne, ni niti potrebe, da kontaktira z menoj... Če meni kdo ne štima, ga pustim pr mer, če kaj ne razumem, se pa tud ne rinem brez veze vmes