ardent

V praznem niču je prostora za vse, torej je vsekakor boljši izpolnjeni nič, kakor prazni nič, ane... Kdor se ima za karkoli, jasno, da ne ve, kaj kdorkoli občuti, niti ne more, lohk le predvideva, kar je pa vsekakor lastna interpelacija in ni nujno pravilna, ker je prirejena po meri ocenjevalca, torej nična, naspram opazovanega... Čisto prav imaš glede besede in pojma, zanašanja in izgovarjanja na Božje kritje, saj je pa ja očiten pridih hipokritskega odnosa na relaciji človek - Bog, izkoriščanje v lastno korist in kot izgovor za svoje nedelovanje v smislu posameznika v družbi in še bolje, posameznika v vlogi lastnega zavedanja z zavedanjem nečesa ob, nad, ter okrog sebe, brez ustvarjanja hipotetičnih predpostavk, da kot individuum pa lahko nekaj, ker nekdo pazi nanj - je zame to garant vzorec onega niča, kateri ni prazen, vendar gre kljub temu v smeri ničnosti... Ja, sonček pa sije na vse in vsakogar, je enim lepo toplo, drug se rajši v senco umaknejo, vendar sveti pa vsem enako, yap...cvetlice pa so tudi na vpogled vsem, ki vidijo njih lepoto in krhko ranljivost, zatorej ne trgajmo cvetlic, če so nam lepe, kajti lena ta način bodo to tudi ostale še naprej... Kapica, dobr si tole povedala

Enigma Prism of Life

Yap, tu se strinjam s teboj Verjetno je mišljen kakšen drug Nič, izhodišče v nekaj iz nič ali obratno, iz nič v ničnost, kar pa sicer dvomim... V posebnem stanju sprejemljivosti in dovzemanja je nična točka tista, na kateri so izključeni vsi uniformni vzorci, zunanje nima vpliva in notranji osebnostni konflitki tudi ne in tu lahko in upravičeno govorimo o niču, absolutnem niču, kot takšnem, vendar pa takšno stanje ni trajajoče, ker v sodobnem svetu ne more trajati, uporablja pa se predvsem pri mističnih stanjih, za osebne potrebe in nič slabega ni na tem,je celo koristno občasno izklopit vse skupaj... Glede Boga, na koga je jezen, kateri razlogi ustvarijo pogoje za takšno jezo in dialog med Bogom in človekom, je pa stvar dolge disertacije in naj ostane na tem, čemu neki bi Bog sploh se jezil na človeka? Vsakdo ima svojo možnost narediti nekaj pravilnega v lajfu in vsak po svoje išče obalo v tem besnečem morju, ane... Lahko po Minnattijevo rečem, da nekoga moraš imeti rad, četudi kamen, cvetlico...iz tega vztrajam na trditvi, da v nekoga vsekakor moraš verjeti, ali vsaj v nekaj, v sebe vsekakor, kajti brez izoblikovane podobe o sebi ne moreš resnično verjeti v nič in v nikogar, celo v nič ne...in v tem primeru bi takšen človek ne imel drugega v življenju kot, da živi, navidez kot rastlina, vendar botatejše od rastline vsekakor ne... Torej, naj ostanejo tvoje besede vzete točno tako, kakor so napisane in je resnično dejstvo, da brez nč ni nč, vsak si pa vsekator ustvari lastno interpretacijo, vendar je resnica ta, ki je... Ja, dobro si napisal :palec:

Zamah kril... in modra ptica se dvigne... ter poleti tja... v širno modrino...

Tri območja so, v katerih se gradi svet odnosa. Prvo: življenje z naravo, kjer se odnos zadrži na pragu jezika. Drugo: življenje z ljudmi, kjer postane govorno oblikovan. Tretje: življenje z duhovnimi bitnostmi, kjer je odnos brezbeseden, vendar govor porajajoč. V vsakem območju, v vsakem deju odnosa zremo prek vsega, kar za nas postaja prisotno, na rob večnega Tija, iz vsega občutevamo njegov dih, v vsakem tiju ogovarjamo večni Ti - v vsakem območju na svoj način. Vsa območja so zajeta v njem, on v nobenem. Skozi vsa sije ta ena prisotnost. Mi pa lahko vsako območje razrešimo te prisotnosti. Iz življenja z naravo lahko odpravimo " fizični svet ", svet konsistence; iz življenja z ljudmi " psihični " svet, svet afektivnosti; iz življenja z duhovnimi bitnostmi " noetični " svet, svet veljavnosti. Zdaj jim je odvzeta prosojnost in s tem smisel, vsako je postalo uporabno in motno, pa čeprav jim nadevamo svetleča imena: kozmos, eros, logos. V resnici namreč kozmos za človeka obstaja le, če mu vesolje postane dom s svetim ognjiščem, na katerem opravlja daritve; in eros zanj obstaja le, če mu bitja postajajo podobe Večnega, občestvo z njimi pa razodetje; in logos zanj obstaja le, če z delom in s službo duha ogovarja Skrivnost. Slovesen molk oblike, ljubeča govorica človeka, oznanjajoča nemost kreature: vse to so vrata v navzočnost Besede. A, če naj se dogodi popolno srečanje, se troje vrat združi v ena vrata Resničnega življenja in ne veš več, skozi katera si vstopil.

Kaj pa vem...po moje je tko, da ima vsakdo možnost izbire, kje se bo zadrževal, torej, v katerem delu foruma, se pravi, da se eni raje zadržujejo tam, kjer se pametuje, drug drugemu, ker je temu namenjen tisti prostor, drug ima pač rajši pogovore o zelenjavi pa enozložnice postavlja na ogled, kar je tud ene vrste pametovanje drugim, oziroma teženje, ane? Ima nas svakakvih, tko pač je, najboljš pa je, če vse vzamemo tako kot je in malo pametova drugim pa drugi tebi in malo po tržnici se sprehajat - meni sta oba načina v redu...pa saj noben ne pametuje drugemu, razen sebi - drugi ga po svoji izbiri prebira, veš, hehehe

Audente: Veš kaj smo mi? Vsak zase je nič in skupaj smo vse... le kaj bi drug brez drugega..vedno morata biti vsaj dva v obligaciji, mar ne srcoci.jpg Možno...zavest tija je tista, ki jazu posreduje zavest sveta...ker, samo tisti jaz, ki je soočen s tijem in, ki je sam ti drugemu jazu - to pa je resnični jaz..." vir vse gotovosti: ti si in jaz sem", odprem oko ali uho ali iztegnem roko in v istem hipu čutim nerazdružno: ti in jaz, jaz in ti... Skratka, po Fichteju: " Zavest posameznika nujno spremlja neka druga zavest, zavest tija, in samo pod tem pogojem je mogoča " - torej?

Vsi smo enaki v svoji različnosti, kakor tudi različni v svoji enakosti... Vendar nič od tega ni res, vkolikor se kaže v resničnosti in vse je res, v svoji ničnosti, obsegajoči elemente vsega... Razen, kadar je ravno nasprotno, česar pa ni mogoče predvideti...

Wauuu, kjera dinamika - mi je všeč

Čestitke zate!

A ne bi raje prisluhnil sebi, kakor pa se z mizo pogovarjal? Wtf, bi vsi radi se pogovarjali z vsem in vsakršnim, le sebe ne najdejo v kontekstu tega iskanja sogovornika... Torej je človek en čisto običajen poslušalec, še to ne v konstruktivnem smislu, in morja ne sliši brez klica galebov...privzeti vzorci so ena huda razvada in potuha sicer mislečemu človeku... :palec: Lohk se pa vsi ostali vrtijo okrog mize, se pa tud zgodi, da se vse skup vrti, sploh, če se človek predolgo zadržuje v gostilni, hahaha... Drgač mi je pa čist vseeno, tud, če ona miza lebdi, kva pol, če se vrti? Kdor iz tega kaj razbere, ta pač, sicer pa ostalim to izpade kot neki izven miselnega obsega sprejemljivega in nima smisla delat panike glede tega, še manj pa cirkusa...

:palec: Zatorej jaz pravim: wtf je pomembno, kaj nam nekdo pove ali sugerira preko knjig in ostalih raznovrstnih priročnih, osvobajajočih, jazu nepogrešljivih informacij - kdor posluša, nujno ne sliši, kar sliši, je pa pogojeno z variranjem lastnega sprejemanja, pogojenega z načinom sprejemanja in selektivnega izbiranja losebno primernih sprejemljivih vsebin, kajti ena resničnost je enaka vsem resničnostim, vsakemu po svoji meri in nekje daleč, komaj spoznavno, se sliši pesem Bogov, vseh, vsakega, celo enega vseobsegajočega v tem velikem svetu malega človeka - vendar ni nujno, da vztraja v svoji majhnosti... Kdor v sebi ne najde nobenega od odgovorov na zastavljena si vprašanja, se pač ozira naokrog, kajti človek je nagnjen k samopotrjevanju, rdeča nit je pa, jasno, da iskanje potrditve od zunaj - patetično, vendar obstoječe...

Enigma-Gravity of Love Enigma 20,000 miles over the sea

Enigma child in us

Anggun - La Neige Au Sahara

Eagles

Eni tralala, drugi hopsasa, tretji sam lalala, so pa tud takšni ki sam plešejo, ane, važno je bistvo, da glasbo čutijo, ne le slišijo...

Waaauu, pol pa posluš tole:klikni

Bob Dylan - Idiot Wind

Shelter From The Storm

Comes a Time

jutri...

"My Back Pages"