ardent

Je le majhen korak, priprave so pa lahko dolgotrajne in, ko narediš ta korak, takrat ugotoviš, koliko časa je bilo zapravljenega zaradi negotovosti - vase

Izjemoma mi ni nč jasno

Hahahaha, dobra fora

Maš čisto prav Veš kaj je hecno? To, da naj bi se tu Amazonke oglašale, zdej pa midva kr neki, da one do besede ne pridejo

Vse je tako, kakor je in ni, kadar ni, kdaj je eno in, kdaj drugo je pa itak nepomembno, če vzamemo vse možnosti v ozir, vendar se potemtakem prepustimo neobremenjeni, čeravno ni povsem tako

...od NAS

Menda nisi vzel, da je zate napisano???

Bravo, spoznal si bistvo Volje, torej nadalje post nima pomena brati...Ljubezen, ja...si razumel, vidim... Tisto o slepi veri pa odločno zavračam, ker slepa vera je vedno slepa, kaj ti bo pripadnik, če te ne vidi, čemu postavit razlagalca nečesa, če je razlagalec brez karizme, kajti ravno brez vsake karizme je slepi sledilec... Če zares oslepi, hmmm...pa saj je zares slep, slep je kdor glepa pa ne vidi...

Tisti, ki je preprost se tako odloči ( lahko tudi iz spleta okliščin sledi to spoznanje) , prisila v preprostost ga ne bi vodila v udejanjanje preprostosti pač pa v samopogubo. Preprostost nima veze s prisilo vsaj tista pristna ne. Tak človek se samo v okolju mogoče izraža kot preprost, okolica ga takega interpretira, v resnic je vse drugo, kot pa preprost. Z rastjo česar koli pa pride tudi odgovornost - več moči več odgovornosti. Preprostost bi v tem primeru bi le posledica razumevanja in dobrega počutja v okoliščinah, ker ni več potrebno vleči ali vzdrževati določenih nit, se vzdržujejo same izvirajoč iz moči notranje osebnostne volje. Verjetno pa delati s pravo močjo ni nič kaj preprosto, pa tud komplicirano ne .... IMO gre preprostost vzporedno s skromnostjo. Tvojega primera preprosti pa ne razumem najbolje. Le kako je prisiljen človek preprost ? To je samo tvoje sočutje do njega, okleščena kritičnost, sočutje Ma, ne, kakšna samopoguba, ne govorimo menda o drastičnih primerih...Čisto nekaj drugega je...Z močjo, oziroma z voljo, da ne bo spet nesporazumov, lahko preprostost uporabljamo kadarkoli - in to celo pristno, v nasprotnem primeru pa je preprostost ravno tako prisotna, vendar ne premore moči, da z voljo preide v kakšno drugo stanje in s tem nima uvida v več kot le lastno stanje, torej je nek način nujnosti ostati in na ta način kot normalna reakcija, negativno okategorizirati zakon močnega - zakon volje, vidiš, ne govorim o nobenem materialnem stanju ali fizičnem...je velika razlika, veš, me niti ne zanima tovrstna moč, torej, njeni nosilci...so pod močjo volje manjši kot so videti na prvi pogled... Ne gre za sočutje, čemu bi nekoga žalili s sočutjem do njega? Saj ni slabši od onega, le možnosti ima drugačne, ane, katere so slabše in katere boljše ni na meni, da bi o tem sodil, kritičnost odpade, sočutje pa ravno tako... Biti iskreno preprost je redka vrlina...

Torej je resnica v lasti posameznika in velja tisto, da ima vsak svoj prav Vsak nastali in vztrajajoči dvom pa oslabi prožnost resnice in smo na trhlih tleh, če se v takšnem primeru še prilagajamo - je boljš vzpostavit prožnost nazaj in iti naprej

Res je, cilj zna bit iluzija, vendar ni nujno, ane, kar se tiče težke poti do cilja, bi pa prej rekel, da ni iluzija, ampak trdna resnica...

Logično, kva s pa mislu, drgač lohk pa tam v zelenjavarskem se zadržujem, k mi pa glih ne sede dogajanje tam, sicer imam pa rad zelenjavo, čist tko kt sadje... Ej, Mako, oni citat zgoraj je ponesreči tvoj, de nouš mislu, sem sedajle opazil

Čist tko je, seveda, vendar sem zgoraj govoril o slepemu sledenju božanstva kot posledico preseženja lastnega jaza... Kaj pol še ostane, ko se izničimo? Stopanje po sledeh, brez smisla, kakor tudi brez cilja, brez cilja, ja, kajti, če kar hodimo brez lastne volje, potem je precej nestanoviten privzeti cilj, se lahko celo spremeni in temu potem rečemo blodnje, stopati v mraku, biti prazen, biti vodljiv in ena ovca, kar je povsem nesmiselno... Pomemben je zakon močnega - pazi, ne močnejšega, kajti ne gre za to, kdo je v čem boljši ali močnejši, gre za lastno moč, s katero pridobimo vse, kar potrebujemo, da se izognemo črednim nagonom ali dvomom vase, s tem pa tudi v svojo vero, kakršnakoli pač je in je seveda v vsakem primeru prava, le po lastni volji mora nastati v nas in z nami, to slednje je pomembno... S tem sem ti odgovoril, kako prerasteš in presežeš splet okoliščin in zunanje vplive ter notranje konflikte pa se ne dotikaš nobenih planov, niti božanskih niti podzavestnih, se, vendar ne za ceno sebe in posledično tudi za ceno poante same - nima smisla... Vedno ostaneš ti, vendar močnejši in močnejši kot si, več preprostosti si lahko privoščiš - a misliš, da bi tisti, ki je šibak, resnično bil preprost, če v to ne bi bil prisiljen s svojo nemočjo? Think about it...

Se strinjam, drgač od Kapice itak še nisem zasledil slabega posta

Amazonke so dobile svoj sloves bojevnic ravno zaradi tega, ker nič ni šlo zlahka

http://www.moonspeaker.ca/newamazonsweb.jpg

Pretirana pripadnost nečemu vodi v izkrivljanje poante in zlahka preide v slepo sledenje, vse do obsesije... V primeru, da svojo notranjost izpolnimo z nečim v tej meri, da za nas same ni več prostora - kdo ali kaj postanemo, v tem primeru?

valjanje