Boudika

Glas, da ti prihranim čas - na tem forumu nikoli ni bilo duhovnosti.

Mene zeza urejanje teksta, je to tudi odvajanje od odvisnosti?

SOJA http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/1637/Soja Prestrašeni potrošniki so se začeli izogibati vsem izdelkom iz soje, vendar je nevarnost, da se bodo gensko spremenjeni organizmi vtihotapili v sojine napitke, tofu, zrezke ali kosmiče, še najmanjša. Gensko spremenjena soja se v naš želodec prikrade skozi derivate, za katere niti ne pomislimo, da imajo kaj opraviti s sojo. Ko zagrizete v čokolado, niti ne pomislite, da vsebuje lecitin, ki ga pridobivajo iz soje. Čisti lecitin, pridelan iz potrjeno nespremenjene soje, je dandanes redek in drag, uporabljajo pa ga le pridelovalci, ki ponujajo potrjeno ekološko čokolado. Koliko navadnih čokolad ali čokladnih izdelkov ste pojedli ta mesec? Ko kupujete rastlinsko olje, ne pomislite, da bi utegnilo biti iz gensko spremenjene soje. Celo če bi bilo olje pridobljeno izključno iz gensko spremenjene soje, pravilnik za zdaj ne zahteva, da mora biti to označeno. Kako je to možno? Za zdaj preverjajo in označujejo le izdelke, v katerih so sojine beljakovine. Teh pa v olju ni. Enako velja za ribje konzerve, za katere ponavadi uporabljajo najcenejše rastlinsko olje. Paštete, namazi, polivke, rastlinske smetane − povsod boste na deklaraciji zaznali besedo rastlinske maščobe & In kaj bi to lahko bilo? Kjer gre za sončnično olje, to ponavadi napišejo, pod nazivom "rastlinske maščobe" pa se pogosto skrivajo prav sojine maščobe. Iz kakšne soje so izdelane, je vprašanje. Komu verjeti? Samo izdelki z ekološkim certifikatom v celoti zagotavljajo, da je izdelek kontroliran, od semena in vhodnih surovin do vseh uporabljenih dodatkov in postopkov. Proizvajalci izdelkov iz konvencionalne soje lahko dajo svoje izdelke na testiranje in jih na osnovi izidov testa dodatno označijo kot genov proste (GMO Free). To potrdilo pa ne pomeni, da so živila tudi brez pesticidov, fungicidov, sredstev proti glodavcem.. Veriga Reformhaus ima blagovno znamko Neuform, ki jo srečujemo tudi na velikem številu izdelkov v Sloveniji. Kar 70 odstotkov živil s to oznako je tudi ekološko potrjenih. Za ostale zagotavljajo 100-odstotno varnost pred gensko spremenjenimi organizmi in visok odstotek eko sestavin, poleg tega zagotavljajo, da so varni pred ostanki pesticidov. V zadnjem času so se kontrole soje zelo poostrile. Kontrolirajo vse pošiljke, ki prihajajo v Slovenijo, potem še izdelke, ki iz nje nastajajo, jemljejo tudi redne vzorce živil s polic in hladilnikov. Dosedanji testi kažejo, da so testirani eko izdelki varni pred gensko modificiranimi organizmi. Ti derivati so manj na udaru inšpekcij, zato še ne vemo, kakšno tveganje pomenijo izdelki, ki jih najdemo na naših trgovskih policah in v katerih utegnejo biti uporabljeni derivati gensko spremenjene soje. UPORABA MAŠČOB - KOKOSOVA MAŠČOBA http://blog.ekobutik.si/popoln-vodic-po-brezglutenski-veganski-peki/ http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=165 http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/bi-morali-namesto-olja-uporabljati-kokosovo-mascobo.html Veganska nadomestila za maslo Čeprav najprej pomislimo na margarino, naj bo to le občasen nadomestek masla, saj vsebuje zdravju škodljive hidrogenirane maščobe. Namesto tega v receptih uporabite kokosovo olje, ki je zdravju prijazno, v receptih, ki kličejo po tekočem olju, pa uporabite repično olje. Verjetno že vsi vemo, da so maščobe nujno potrebne za zdravo delovanje našega telesa. Pomembno pa je, kakšna olja in maščobe izberemo. Po mnenju dr. Budvigove, ki je verjetno največja svetovna avtoriteta na področju maščob, so najbolj zdrave maščobe olivno olje, kokosova maščoba in laneno olje, a pod pogojem, da so brezhibno pridelane in predelane. Delež nasičenih maščob, med katere sodi tudi kokosova, pa naj bi se gibal okrog tretjine vseh zaužitih maščob. (link o dr. Budwigovi: http://www.holist.eu/budwig.html) "Kokosova maščoba ne glede na agregatno stanje (torej - ali je v obliki masti ali celo olja op. a.) vsebuje velik delež nasičenih maščobnih kislin," prične izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Te predstavljajo kar 90 odstotkov vseh maščob, ki jo sestavljajo, in so ravno tiste, ki večajo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Vsebuje recimo veliko lavrinske maščobne kisline, ki dokazano veča raven slabega holesterola. Oljčno olje je torej vsekakor mnogo bolj zdrava izbira. Ker pri segrevanju ni najbolj stabilno, pa je sploh pri dolgotrajnejšem kuhanju in peki dovoljeno poseči tudi po kokosovi maščobi, a samo v zmernih količinah in ne preveč pogosto.

Rada bi imela temo, kjer bi lahko razpravljali o izkušnjah in znanju glede primernosti posameznih živil v prehrani. Nekateri bi se radi zdravo prehranjevali, drugi smo na neizogibnih dietah, kot alternativa je reklamiranih ogromno živil, hkrati pa ogromno protislovnih stališč. Bom vesela kakšnih odgovorov na moje dileme.

Saj o tem govorim. Popolnoma vseeno je ali je lastnik podjetja tujec ali Slovenec - odnos do delavcev je enak. Popolna prevlada tujega lastništva ne bo izboljšala situacije, zato ni treba demonizirat tistih, ki so kritični do tujega lastništva. Na kršenje delavskih pravic in na slabe delovne pogoje se pa opozarja že desetletja - to se lahko uredi samo sistemsko, zakonsko, s politično voljo, ne pa z ekonomskim koloniziranjem. Pa se ravno tukaj smeši tiste, ki na to situacijo opozarjajo že leta in se jim očita obnavljanje bivšega sistema, komunizem in ne vem še kaj. Problem je v tem, da stvari niso tako črno bele. V manjši meri je lahko odpor proti tujemu kapitalu res posledica zasebnih, egoističnih interesov, celostno gledano pa gre za to, kar piše Domoljubka, ki razume, kaj nam je prineslo koloniziranje, tudi z egoističnimi interesi tujcev. Mi smo te zadeve že imeli poštimane. Imeli smo odlično varstvo delavskih pravic, dobre pogoje za delo, socialno državo, pravno varstvo. Vse to se je uničilo pod krinko indoktrinacije, da je treba vse, kar spominja na bivši sistem, izbrisati. O tem se nenehno prepiramo tudi tukaj na forumu. O tem se prepirajo v parlamentu. Neštetokrat sem omenila, da imajo v tujini, po kateri se zgledujemo, boljše varstvo delavskih pravic in tudi večinoma boljše socialno varstvo, pa se kljub temu nabija, da so to ostanki zaostali socialistične mentalitete, kjer bi ljudje vse radi zastonj. Torej, uničilo se je tisto, kar smo že sami znali zgraditi, zdaj pa nekateri verjamejo, da nam bodo to nazaj gradili tujci, pri tem pa so preslišali glas nekaterih lastnih političnih strank in civilne družbe, ki se trudijo to stanje izboljšat, popravit. Seveda izgleda stanje v tujini boljše, ampak Avstrijci, Nemci, Američani znajo prekleto dobro poskrbeti za lastno identiteto in moč. Oni se ne razprodajajo. Ne sanjajo, da bodo tujci zanje boljše poskrbeli. Sami gradijo svoj sistem. Slovencem pa kot da manjka te lastne samozavesti in moči, tega prepričanja v lastno vrednost. In potem verjamejo, da se moramo samo preklopiti na nekaj tujega, pa bo avtomatično vse boljše - na kapitalistični sistem, na EU, na tuje lastnike,...Nič ne bo brez naše lastne angažiranosti.

Tudi jaz mislim, da bi bilo odlično, da bi imeli odlične delodajalce, samo argumenti, kako to doseči, mi niso logični. Glede na to, da se naša podjetja na veliko prodajajo, poleg tega pa je pri nas tudi ogromno podružnic tujih firm, bi se po tej logiki odnosi že morali izboljšati. Ne vem, kaj pravijo zaposleni v Leclercu, Lidlu, Hoferju - sama nisem slišala kakšnih hudo pozitivnih komentarjev o njihovem delovnem okolju. Tisto, kar je lahko plodno, je zmožnost presojanja in tehtanja argumentov.

Tu gre za dogmo, doktrino, vero v vsemogočnost prodora tujega kapitala in lastništva.Tuj kapital in lastništvo tujcev je samo po sebi nevtralno. Od matične države je odvisno ali ga bo obrnila v prid svojih prebivalcev ali pa bo padla v kolonialni odnos. Treba je lovit zdravo ravnovesje, ne pa absolutno izključevati eno ali drugo. Če so pa tuje intervencije preveč nasilne, apetiti preveč močni, potem pa je seveda logično, da nek narod brani svojo identiteto. Tudi, če smo v dobi globalizacije. Globalizacija ima obe plati - svetlo in temno. Kot vsaka stvar.

A lahko citiraš vir tega teksta? Meni ta tekst diši po zelo perverzni indoktrinaciji in precej prozorni propagandi, ki nima zveze z zaščito delavcev. Najbrž gre bolj zato, da je kapital v slovenski lasti (oz. tisto, kar ga je še ostalo) nekomu ovira. Komu le? Realnost je precej bolj zapletena. Nekaj časa sem delala za slovensko podružnico tuje korporacije - slovenski predstavnik podružnice je zaposlil pol svoje familije, z ostalimi zaposlenimi Slovenci, ki niso bili del te mreže, se je pa delalo kot s sužnji. Delovni odnosi v podnu, človeške vrednote v podnu. Ker so se zgledovali po tuji korporaciji. Zelo podobno temu, kar se je počelo s Slovenci v času kolonialne nadvlade. V kakšnih razmerah pa delajo domorodci v tretjem svetu za tuje korporacije? Imajo korektne delodajalce, se lahko razvijajo profesionalno, jih dobro plačujejo, so spoštovani kot osebnosti? A bi to rad povedal ta tekst??? Odnosi na delovnih mestih se slabšajo ravno zaradi tega, kar je že povedal Damijan Ditner. Prejšnji sistem je imel varovalke, ki so preprečevale plenjenje. Zadnja desetletja smo priča plenjenju, pri katerem sodelujejo tako naši kot tuji plenilci. Tudi s pomočjo takšnih indoktrinacij, kot je tale citirana. Očitno je nekomu napoti še tisto nekaj malega kapitala v slovenskih rokah, kar še ni bilo oplenjeno. Problem zaščite in delovnih pogojev delavcev ima druge korenine in se ga ne rešuje z uničevanjem nacionalnega kapitala, kvečjemu še poslabšuje. Dopuščam pa tudi možnost, da gre za namerno in načrtno provokacijo s predvidenimi odzivi.

Se mi je kar zdelo, da se boš oglasila http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png. Jaz imam en problem - če pogledam mehiško limonado - sta si prvi in stoti del zelo podobna, enako je s politiko ali pa z resničnostnim šovom. Pri tem, da nekatere stvari zelo težko prebaviš (gledališče ponuja precej lepše doživetje). Ampak mušter, vzorec pa lahko potegneš ravno zaradi tega, ker se zadeve ponavljajo.

Opažam, da je vse več duhovnosti na forumu - en velik del ekrana zavzema reklama za dr. Oetker super kaša

Oktober je eksplozija barv, november je hladna otožnost, december je potrošniška prenasičenost, ki prekriva lepoto zime.

Ker je tema o hujšanju, zdravem prehranjevanju, izogibanju kalorijam, itd. - sem se ob enih člančičih spomnila na LF. Ne poznam iz prakse, mogoče bo komu zanimivo, mogoče ste že kaj pisali o tem ali pa poznate: - kombinacija meda in sezama - ogromno plusov z zdravstvenega vidika (visoka vsebnost kalcija, sezam tudi železa, vzdržuje holesterol na spodnji meji,..), pa še ogromno drugih prednosti , med drugim tudi zmanjševanje želje po sladkem. Obstaja recept za kroglice iz meda in sezama - kot zdrav nadomestek za druge sladkarije (saj vem, da je med že itak nadomestek za sladko, tukaj se še malo reklamira kombinacija s sezamom) - eritrol kot dober nadomestek sladkorja - naravno sladilo brez energijske vrednosti in z GI 0. - spomnim se še, da so nekateri, ki so hujšali, za sladkanje kupovali stevio, ki naj bi bila brez kalorij Sicer zunaj konteksta sladkega, sem pa naletela na glukomanan, prehransko dopolnilo iz azijskega gomolja konjac, ki se zdaj blazno trži (se mu tudi pripisuje vse živo: zniževanje telesne teže in GI, vzdrževanje normalne vrednosti holesterola, itd). Razen meda in sezama, sem do ostalega bolj v dvomih - tudi če so naravna sladila in naravni gomolji, kaj pa vem,...

http://www.delo.si/svet/globalno/panamapapers-vse-vec-posledic-zgodovinskega-razkritja.html Finančni udarci: posledice »zelo jasne« Že osem mesecev vlade poročajo o tem, kako so s panamskimi dokumenti dosegle povrnitev več deset milijonov neplačanih davkov in drugega premoženja. V Kolumbiji so tako izterjali več kot 80 milijonov dolarjev, v Sloveniji milijon, v Avstraliji, zanimivo, 170 kilogramov srebra, pod drobnogledom preiskav za potencialno utajo davkov pa so še mnogi.

Nekaj pozitivnega https://www.sta.si/2328626/drzavni-zbor-razglasil-vpis-pravice-do-pitne-vode-v-ustavo

http://www.zzb-nob.si/pogledi/pismo-predsedniku-borutu-pahorju-pokop-zrtev-iz-hude-jame/

Kdaj je treba hujšat, kaj je idealna postava? Nikoli nisem verjela v nek model idealne postave, ampak v tisti notranji občutek, ko si sam sebi v redu in nič ne pogrešaš. Nikoli nisem imela nobenih diet, razen sedanje, pri kateri nimam izbire. Da se nisem dobro počutila v svoji koži, se mi je zgodilo po drugem porodu in zdajle s to dieto, ko sem kar precej shujšala - sicer mi je uspelo nekako dobiti kile nazaj. V glavnem, ne želim hujšat, niti pod razno. Mačky, sem povedala ja, da obstaja visoko rizična skupina, ki lahko uporablja le brezhibna žita. Ampak niso to vsi oboleli za celiakijo, ali pa moja zdravnica nima nima pojma. Za bg sladice je pa odvisno, kako jih pripravljaš - jaz ne uporabljam oreščkov.

Problem je v tem, da ima za tiste, ki imajo res hudo obliko celiakije, lahko zdravstvene posledice tudi brezglutensko žito, ki se je mlelo v istem mlinu kot glutensko ali pa glutenska hrana, ki je bila v stiku z glutensko, celo jedilni pribor. Poznam take primere. Je zelo zakomplicirano, in zato tudi takšni navidezni nesmisli kot ajdova moka brez glutena (morajo res poskrbet za brezhibnost živil). Za vse ostale pa je seveda običajna ajdova moka čisto v redu.

Hm, v bistvu gre bolj za to, kaj lahko ješ, če imaš celiakijo oz. preobčutljivost na gluten. Odpade večina konzervirane hrane in mašila, vse, kar je iz žit z glutenom ali čemur so primešana in če si še vegi, ostaneš na zelenjavi, sadju, nekaj vrst žit, nekaj mlečnih izdelkov, stročnice in počasi se neha. Lahko se edino nabašeš s kakšnimi brezglutenskimi sladicami, ampak še te so ponavadi manj kalorične. Stroga brezglutenska dieta je v bistvu povezana z zdravim načinom prehranjevanja, ker večinoma odpade industrijsko predelana hrana - razen če na veliko kupuješ že pripravljene bg izdelke (ki so tudi umetni) in ponavadi slabšega okusa. Jaz jih ne, razen občasno kakšnih testenin in tu in tam kruha. Si pa pri bogu ne predstavljam, zakaj bi se kdo te diete strogo držal, če ni nujno treba - ker zahteva veliko samodiscipline.

Zakaj pa moraš za razmišljanje na drug konec sveta? Zanimivo je opazovati, s kakšnim zanikanjem se odzovejo ljudje, ko nekdo predstavi knjigo kot je Ogenj, rit in kače niso za igrače. Izpovedi ljudi o odraščanju, vzgoji, spolnosti na slovenskih tleh od začetka 20. st. naprej. Mnogi ljudje so prosili, če se lahko njihove izpovedi objavijo šele po njihovi smrti. Ker bi jih lahko kdo prepoznal. Tudi tu ni bila spolnost odraz želje in potreb ženske. Plus s strani Cerkve prepovedano občutenje užitka. Predvsem pa: dostikrat so ljudje protestirali, da se to v njihovi vasi ni dogajalo. Na primer, ko je šlo za prikrite nosečnosti pred poroko in so ženske rodile v Trstu. In so bili recimo dokumentirani primeri prav iz vasi, kjer so trdili, da tega ni bilo, vsaj pri njih ne. Kar se tiče plemen: v kakšen sklop travmatizacije bi lahko uvrstili šele pohabljanje ženskih spolnih organov? Sicer je to samo en, najbolj skrajen vidik plemenskih kultur. Nekatere s svojo odprtostjo presegajo katerokoli civilizacijo.

Nisem brala Gostečnika, znajo pa nekateri astrologi krasno uporabljati te ideje, sploh če se vse skupaj zavije še v karmo. Hollywood se lahko skrije, ezoterika ga poseka na vseh frontah.

Za mano en čudovit, poleten september. Zdaj pa resnična jesen. In ukleščena v paradoks - na osebni ravni se me polašča nerazložljiv optimizem, politično, družbeno, globalno pa - še nikoli nisem bila bolj pesimistična.

Obup, brez perspektive s takšnim ravnanjem

O tem govori Milivojević, Osho tega tipa zaljubljenosti ne problematizira (vsaj, kar sem jaz brala). Prav tako dela mit iz tega tudi naša kultura.

Pridem z dopusta in: - v starem delu Ljubljane te obkroža manj Slovencev kot na dopustu, čutiš hkrati spokojnost in razigranost, svet v malem, ki uživa v lepotah neznane deželice - dobili smo par medalj - v moji najljubši pizzeriji, ki je dovolj blizu, imajo breglutensko testo - goji jagode so zacvetele, orhideja se je razcvetela - prijetno srečanje z nekom, ki ga nisi videl že nekaj let - spomnijo se te, kot bi bilo včeraj - en hud čustven vihar, ki je skristaliziral dolgo dobo nakopičenega in najbrž izgublja svojo moč - ene dobre črne olive iz Dalmacije - in trajnostno, ekološko rešetanje vseh možnih obstoječih šolskih potrebščin v en uporaben paket za tekoče leto

Kar nekaj nas je že pred leti govorilo o skandinavskem modelu in njihovem uravnoteževanju solidarnosti in odgovornosti. Pa pred kratkim se je tu govorilo o socialnem podjetništvu in zadružništvu. Sem poskušala pokazati, kako zakoreninjeni predsodki do socializma v naši družbi ovirajo rast takšnih gospodarskih oblik in zaradi tega paradoksa zaostajamo za zahodnimi družbami. Veliko se je govorilo tudi o razvoju drugih vzporednih struktur - samooskrbnosti, alternativah potrošništva, pa vzpodbudah razvoja malih podjetij,... Problem pa je, ko pridemo do vprašanja solidarnosti - tu je treba strukture, ki omogočajo družbeno solidarnost, najprej ohraniti, šele tu lahko država vpeljuje koncept odgovornosti. Kriminaliziranje in stigmatiziranje kakršnihkoli levičarskih pobud, ki problematizirajo privatizacijo, divje lastninjenje, kršenje delavskih pravic, divjanje multinacionalk (kdo je tu problematiziral TIPP?), takšno kriminaliziranje onemogoča in rast solidarnosti in vzpostavljanje kakršnekoli družbene odgovornosti. In to kriminaliziranje je še kako iracionalno vodeno. Ta iracionalni pogled se kaže tudi v nekaterih zgodovinskih netočnostih. Vsiljevanje enakosti (čeprav je problematično) sicer ni razlog za zaviranje rasti solidarnosti, ampak gre za vprašanje razvitosti doloćene družbe. Rusija in Kitajska, npr. sta bili pred vpeljavo komunizma polfevdalni, neindustiralizirani deželi (vsiljevanje komunizma je bilo v nasprotju celo z idejo marksizma, ki govori o socializmu v industrializiranih družbah). Tudi če bi Kitajsko obvladal zahodni imperializem, kot je nekatera druga področja sveta (ki so ga komunisti preprečili), ni za pričakovati, da bi imela Kitajska kaj bolj razvito solidarnosti (verjetno pa precej manj). Tudi Indija, ki jo je obvladoval britanski kolonializem, ni razvila kakšnih hudih oblik družbene solidarnosti, enako velja za mnoge polkolonialne državice, kjer ni bilo sledu komunizma.