Boudika

Ja, problem je, da je takšen način dela samoumeven.

http://www.unicef.si/novice/13831/1-od-3-sirskih-otrok-ze-vse-zivljenje-zivi-v-vojni-ali-na-begu http://www.delo.si/novice/slovenija/kranjcane-zaradi-begunskih-otrok-brez-starsev-zagrabila-histerija.html Nihče ne komentira dogajanja na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Mogoče zato, ker je neposredna posledica sovražnega ščuvanja in ustvarjanja psihoze. Če se večina staršev in pedagogov odloči za takšno razčlovečenost, najbrž ljudje, ki prihajajo protestirat proti migrantom, mentalno ne predstavljajo takšne manjšine kot hočejo prepričati nekateri strokovnjaki.

Tu vidim dve vprašanji. Eno je (nesprejemljivo) obnašanje trenerke in ja, se strinjam, resnično rušenje kolektivnega duha, kar je tudi meni najbolj destruktivno pri tej zgodbi. Drugo pa je vprašanje samostojnosti otrok. Tako da - sem razumela tisti objavo Cipci kot potrebo, da se razbremeni, pa tudi na splošno se strinjam z njenim pristopom do trenerke. Razumem pa tudi Silvijo in Cookie in njuna malo širša vprašanja o vzgoji, ki zanimajo tudi mene. Namreč, odnos do otrok, do vzgoje, do vloge staršev, do vprašanja varnosti in samostojnosti, je drugačen. Seveda tako kot večina staršev ob veliko priložnostih in novotarijah pomislim - v našem otroštvu je bilo to popolnoma drugače - a se ne da to drugače narediti. Opažam, da se nam skozi sistem in delno skozi forsiranje staršev vsiljuje vloga tretje stranke oz. koordinatorja med otroki in ostalim svetom. V enih stvareh je to sicer dobro, otroci doživljajo manj zlorab in krivic, tudi stresa. Po drugi strani pa jim jemljemo možnost učenja odgovornosti. Na splošno mislim, ne v tistem konkretnem primeru. Jaz sem od prvega razreda osnovne šole vse, kar je bilo v zvezi s šolo in hobiji urejala sama. Noben se ni ukvarjal z mojimi domačimi nalogami, v glasbeno šolo sem se vozila v drug kraj z avtobusom, kar mi je požrla dva cela dneva na teden, odsotnosti sem javljala sama po telefonu. Moja starša nista imela s tem nič. Otroci smo sami letali vsepovsod po mestu ali vasi, brez kakršnegakoli nadzora, medsebojno smo se obiskovali brez kakršnihkoli vnaprejšnjih najav in posredovanj staršev, sami smo skrbeli za svoje socialno življenje in sami smo si znali najti zabavo in zanimacijo. Mislim, znali - bilo je samoumevno, da je to naša odgovornost. Zdaj pa gre za en kup novotarij, od katerih so ene koristne, pri drugih me pa skrbi, kakšne posledice bodo imele za otroke. S tem, da se nas starše vmešava v vse možne aktivnosti otrok, so otroci avtomatično bolj pod nadzorom in odvisni od nas. Ko so manjši, so pod starševskim nadzorom na igriščih - in gledam - večina staršev otrok niti ne pusti, da se normalno igrajo in družijo z vrstniki - ves čas padajo opozorila - pazi, padel boš, tja ne smeš, tam je nevarno, kam pa greš, takoj dol, veš, da ti na drevesa ne dovolim plezati,.... Ja, milo mater, no. Že od vrtca naprej veliko socialnih stikov otrok urejajo (in urejamo, ker nimamo druge izbire) starši, otroke prevažajo/prevažamo na obiske in nazaj, otroci so odvisni od naših dogovorov z drugimi starši. Starše nas vpletajo v vse možne in nemožne aktivnosti po vrtcih in šolah - in tako na ustvarjalnih delavnicah starši tekmujejo kdo bo izdelal najlepši izdelek v imenu otroka. V šolah se pričakuje, da bomo določene stvari delali in utrjevali skupaj z otrokom. Potem so tu razna gesla in uporabniška imena za pogljabljanje na netu v vse možne šolske predmete, kjer pač moraš posredovati kot starš. Potem so tu seveda razvažanja na razna tekmovanja in prireditve. Pa takšna in drugačna sodelovanja pri raznih aktivnostih. En kup stvari, kjer je otrok odvisen od tega ali ga boš pripeljal ali ne in kako boš zanj zorganiziral zadevo. Kako se boš dogovoril z drugimi. So seveda tu še starši, ki jim vse to ni dovolj, in skušajo učitelje prisiliti, da smo še bolj vpeti v delo z otroki in da so otroci po možnosti še bolj vezani na razne šolske obveznosti. Pa veliko otrok je, ki imajo cel teden organizirane raznorazne popoldanske aktivnosti, da jim popoldne ne bi bilo dolgčas. Ker očitno dobro staro norenje mularije okrog blokov in hiš ni več v modi, ni več aktualno. Potem je velikopotezno organiziranje rojstnih dnevov z animacijami, ki spet poteka preko komunikacije s starši in seveda spet razvažanje na vse možne lokacije v radiju nekaj deset kilometrov in starši kupujejo darila za sošolce svojih otrok. In tako v neskončnost. Otroke se v splošnem uči, da jim bo zabavo priskrbel nekdo drug. Rojeni so v svet animacij. Ne v svet neskončnih možnosti, v katerem si lahko v vsakem trenutku ustvarijo nekaj svojega, ampak v svet, v katerem čakajo, da jim bo nekdo nekaj zrihtal. Nekaj novega, vznemirljivega. In če tega ni, se dostikrat dolgočasijo. Ne vejo, kam sami s sabo. Razen igranja računalniških igric. To je že precej zunaj zgodbe Cipci - gre bolj za moje opažanje nekega trenda, ki v enem delu ni več naraven. Enostavno imam občutek, da se poskuša otroke bombardirati z vedno novimi dražljaji, ne da bi si otroci to sami znali poiskati oz še preden pokažejo zanimanje za karkoli. Otrokom se kar naprej nekaj ponuja. Po drugi strani pa kontrolira. Mislim, da čisto vse tu preprosto ni v redu.

Po novem naj bi nas zdravniki naročali pri specialistih brez pisanja napotnic, z direktno prijavo prek računalnika. Kar je super. Samo, da se o tem sprašujem že vsaj 10 let - je to res tak administrativni kunšt, da tega ne bi bilo mogoče uvesti že zdavnaj? In projekt te spremembe bo stal 25 milijonov eurov!? V dobi, ko izbrskajo tvoje podatke en dva tri, če jim je to v interesu. Ne vem, no.

Hja, kaj pravite na samozadostne komune? Zavestno marginaliziranje, odcepljanje. Utopija, idealizem? Obsojeno na poraz?

O samoumevnosti - nič ne jemljem kot samoumevno, še najmanj neopažanje bolj ali manj subtilnih prekoračenj meja, kaj šele tistih bolj grobih in primitivnih. Odvračam se pa samo od nepristnega, zaigranega in vsiljenega.

Od včeraj na danes pozabila na 8. marec. Potem pa takšni spontani, srčkani izlivi pozornosti, ki so me čisto odklopili. Ampak nato pa spet ves ta javni cirkus. Ki ga itak odmisliš. In življenje gre naprej http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Tarantelc oz. ptičjih pajkov se spomnim z razstave - presenetljivo, kako plahi in krhki so delovali, ko smo jih prijeli v roke. Svet je poln prostislovij.

Mia, saj željo po sladkem si tešim z bg sladicami, ki jih delam/pečem po lastnem okusu - ko imam čas in voljo. Če pa rabim hitre prigrizke, so datlji bolj izhod v sili. Oboje, rdečo lečo imam doma. Iz leče - rdeče ali zelene v glavnem pripravljam juhice. Pa se mi zdi, da sem ravno tukaj omenjala en recept kremne juhe iz rdeče leče z dodatkom žafrana. Rdeče kvinoje pa še nisem uporabljala, je kakšna razlika s tisto 'običajno'? Kvinoja mi je sicer ena okusnejših in najbolj blagih žitaric, med drugim odlična kot priloga.

Hočem povedati, da politika elit (preprosto povedano) je ustvarila stanje, zaradi katerega del (vedno večji del) prebivalstva zelo težko živi. Sistem kakršen je zdaj, nujno ustvarja vse večjo marginalnost (tudi pojav beguncev je ena izmed teh manifestacij). Evropa je bila v krizi že pred množičnejšim pojavom beguncev. Vladajočim ustreza, da se zasebni sektor bori proti javnemu, prekarci proti polno zaposlenim, domorodci proti migrantom, itd. To je sistem tekmovalnosti, ki poganja ta prevladujoči ustroj. Ne človeštvo v celoti, ne Evropa kot takšna ne znata govoriti jezika solidarnosti. Občutek solidarnosti je elitam nevaren.

Kar zanimiv prispevek http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif . Kar se tiče informacij, razmišljanj, pogledov. Eno zadevo bi pa izpostavila - kar naprej se govori o tem, da vlade med prebivalci ustvarjajo vzdušje ogroženosti. S tem se nikakor ne strinjam. Del političnega telesa vsekakor in skuša s tem tudi manipulirat. Ampak, če pogledamo samo dogajanje in odzive v Sloveniji: ljudje so bili prestrašeni in tudi sovražno nastrojeni do tujcev, še preden se je Slovenija začela ograjevati. Precejšen del prebivalstva je kritiziral vlado, ker se ne zgleduje po Orbanu, ker ne gradi ograj, ker sprejema begunce. Vlada je začela postavljati ograje, ko se je začel stopnjevati pritisk iz drugih evropskih držav. Saj lahko vidimo vzorec. Čisto vse ne drži.

Vladajočim je v interesu, da se marginalne skupine medsebojno bojujejo, da se doživljajo kot tekmeci za življenjski prostor in materialne dobrine, namesto da bi se usmerile v izvor problema. Zato ščuvanje proti migrantom koristi predvsem vladajočim oz. tistemu najbolj manipulativnemu delu vladajočih.

Ste opazili, da imamo vsako leto ob 8. marcu enake debate? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Uške - če bi prej brala Aliano, bi poskusila s kisom in čajevcem. Čeprav ne vem, če bi šlo, ker pri nas je blazen odpor do vonja kisa - že če čistim z alkoholnim kisom, kje vonj hitro izpuhti, pri jedeh ga pa sploh ne uporabljam. Pri tamali so bili že v vrtcu nenehni problemi, pa jih ni nikoli staknila. V šoli pa živa groza. Pri nas je bilo kot bi odrezal po uporabi losjona Paranit za dolge lase, ki naj bi 100% učinkoval po enem nanosu - na uši in gnide (pustiš čez noč). Od takrat ni več problemov. Sem se pa ves čas spraševala še nekaj. Iz svojega otroštva se spomnim (pa takih je še veliko), da so bile uši na šoli enkrat samkrat. Zdaj pa je tega ogromno - po vrtcih in šolah. Verjetno so uši razvile odpornost na takratna kemična sredstva in postale močnejše, boj vsiljive (predpostavljam). Za Paranit (in podobna sredstva) so mi v lekarni sveto zagotavljali, da so na naravni bazi (tako tudi piše), tako da upam, da nismo spet prispevali h kakšni odpornejši vrsti.

Moj novi dietni svet je oropan čokolade in vsega, kar je z njo povezano in v pomanjkanju izbire se vrivajo zdravi prigrizki - datlji in sadje z medom.

Zgodilo se je to, kar sem rekla. Da se večina humanitarcev in empatov ni naučila nekakšne lekcije, je stereotip, politično orodje, podobno tistemu, ki ga ti omenjaš v zvezi s stroški za migrante Tako humanitarci kot policija in vojska so s skupnim delovanjem zaslužni, da ni prišlo do kaosa. Gre za predsodek, da se ena in druga dejavnost nujno izključujeta. Stvar politike je, da zna razumsko uravnovesiti eno in drugo sfero. Od kod ideja, da so humanitarci delali na škodo svojega psihofizičnega zdravja ali v škodo države (če pa jih je država ves čas rabila oz. jih še rabi za normalno funkcioniranje)? Ne govorim o kakšnih možnih izjemah, ki bi se prav tako našle v drugih sferah (pri policiji in vojski, ali kjerkoli drugje). Humanitarne organizacije so šle v nos tistim, ki bi radi v zvezi z begunci zgolj represijo. Ali pa imajo nekakšen issue v zvezi s humanitarnostjo kot tako. Ki jim pride prav samo kot politično orodje v stilu:"za naše ni, za begunce pa dajete." Razmere so težke, prihodnost je negotova, in težko je lovit ravnovesje med temeljno človečnostjo in vzdrževanjem stabilnosti. Ampak v vsakdanjem govoru se je ščuvalo (se še) k nasilju brez kakršnihkoli upravičenih in razumnih razlogov. In širjenje stereotipov o beguncih zunaj konteksta tudi prispeva k temu nasilju. V medijih nimamo možnosti prebrati povprečnega preseka življenja beguncev. Preberemo lahko večinoma samo, kaj so begunci ali migranti groznega naredili. In to je edina slika, ki jo imamo o beguncih. In vnaprejšnje izločanje teh ljudi. S strani tistih, ki tulijo, da se ti ljudje nočejo integrirati. Čisto tako - med poznanimi v vsakdanjem okolju - načenjajo to temo samo tisti najbolj ekstremni. Od takih, ki bi jih vse dali pred zid, do takih, ki me poskušajo pumpat s kao insajderskimi podatki, za katere naknadno ugotovim, da so laži. In to se širi kot kuga. Nisem mnenja, da je pri tem modro biti tiho. Pravzaprav ti ves čas odgovarjam s tem, kar pišem, samo razumet moraš znat.

Ne vem, ali naj sploh odgovarjam na tvoja vprašanja, v vsakem trenutku se lahko odločaš za svetlobo ali temo.

Edina stalnica v življenju je sprememba. Naj čuti vašo podporo in ljubezen, kamorkoli jo pelje pot. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

Vsekakor, vsekakor, jaz jih imam zato, da mi kdaj kupijo čedno kiklco, pa gledajo kako dolivam čistilo za šipe al pa jaz njim kupim dobre kavbojke, pa gledam, kako pumpajo gume. Tako nekako http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Pa da ne boš spet resno vzela http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Oo.gif

Saj tebe je v zajebantskem smislu kdaj prav fajn brat, ampak ko pridemo do politike me vse mine http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

Ja, ja, se ven vlečete http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png. No, če moške vpletate v life samo zaradi zabave, so pa mogoče fantje naveličani igranja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Ker oni se nič ne pritožujejo, da je šlo tolk in tolk žensk dol s foruma.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Mislm.

Hočeš povedat, da ženska ne more avtonomno delovat brez moškega? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Kaj se je pravzaprav zgodilo ob prihodu beguncev? Del ljudi, ki so štiri leta poslušali o grozotah v Siriji, ki spremljajo politično dogajanje, ki so kritični, nekateri tudi aktivisti, se je odzval z empatijo. To je tisti del ljudi, ki se tudi sicer odziva ob nesrečah, katastrofah, ki verjame v človeško solidarnost in pomoč, ki večinoma tudi občasno pomaga kakšni humanitarni ali nevladni organizaciji, nekateri pa skušajo tudi z aktivizmom in političnim delovanjem izboljšati položaj tistih, ki so najbolj ranljivi v naši družbi. To so ljudje, ki so se odzvali z empatijo. To so ljudje vseh političnih orientacij, ki jih druži le eno - vera v človečnost. K strpnosti, solidarnosti, človečnosti so pozivali cerkveni dostojanstveniki, predstavniki nevladnih organizacij, predstavniki političnih strank. Ljudje z vseh vetrov. To, da so se ljudje odzvali z empatijo na ljudi, ki bežijo iz vojne, o kateri poslušamo več kot štiri leta, je najbolj normalna mogoča človeška reakcija. To je tista reakcija, tisti osnovni čut, ki omogoča, da družba ne razpade. To je tisto, kar daje upanje, da bo civilizacija obstala. To, kar se je zgodilo srhljivega, pa je razmah sovraštva, groženj, cinizma, posmehovanja, napad in stigmatiziranje ljudi, ki so se instinktivno odzvali na nesrečo drugega. Od obtožb, da ne delajo za svoje ljudi, ampak tujce, do zmerjanja z izdajalci in wannabe levičarji. Ravno ti ljudje, ki so skušali pomagati tujcem, poskušajo izboljšati stanje v lastni družbi in imajo največ občutka za ranljive skupine pri nas (ravno nasprotno od tistih, ki jih napadajo). Ravno ti ljudje se trudijo, da družba ne bi zdrsnila v kaos. To je domoljubje. Poskus zagotoviti vsakemu človeku dostojno mesto v družbi, poskus ohraniti ravnovesje, strpnost, človeškost. Domoljubje ni "Kdor ne skače ni Slovenc, hej, hej, hej". In tudi ni mahanje z domobranskimi plakati, ki so prispevali k razkolu in sovraštvu med narodom (še najmanj pa ob absurdnem istočasnem petju Zdravljice - Prešeren se mora obračati v grobu). Domoljubje ni razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Ni kriminaliziranje vsakega, ki ne seje sovraštva. Domoljubje ni iskanje žgečkljivih, senzacionalističnih, potvorjenih in napihnjenih novičk. Ni iskanje dlake v jajcu in ustvarjanje konstruktov. To je zgolj razpihovanje političnih strasti in hranjenje poceni populizma. To je antidomoljubje. Kar se je zgodilo s prihodom beguncev, je srhljiv vrednostni preobrat. Človeškost je naenkrat postala kriminalizirana. Socialni čut je postal kriminaliziran. Strpnost je postala psovka. Vse, kar so bile prej, vsaj javno deklarirane, vrednote zahodne družbe, je zdaj zločin. Poskuša se izgnati, stigmatizirati, izničiti vse, kar spominja na te vrednote. Ja, soočeni smo z ekonomskimi pritiski, s problemom varnosti, s kulturnimi razlikami. Vendar se bodo z razpihovanjem sovraštva, zlonamernimi provokacijami in konstrukti razmere še neizmerno poslabšale. In ob razpadu vseh človeških vrednot bo še toliko huje, ne samo zanje, tudi ZA NAS. In z zlonamernostjo veliko prispevate k temu. O strahu. Vsi, ki ne širimo paranoje, smo stigmatizirani, da nas ni strah, da se posmehujemo, da smo cinični. Zavedam se strašno razdiralnega učinka strahu in neizmernih možnosti manipulacije z njim. In pa potlačenih demonov v ljudeh, ki komaj čakajo, da najdejo izgovor v sedanjem stanju, ki rabijo sovražnike, objekte, tarče - v vsakem tujcu, v vsakem človeku, ki ni odkrito sovražno razpoložen do tujcev. Takšni so na eni in drugi strani, na islamski strani in naši. Onkraj tega so pa tisti, ki hočejo delati in živeti za drugačen svet. Ampak morajo dvigniti svoj glas. Sicer se bomo utopili v temi.

Hvaležna lepim dušam, ki so uspele ohranit notranjega otroka. Ki so vedele, kaj je lepota in kaj je človečnost. Ki so bile na strani resnice. Hvala, da sem bila lahko del vašega sveta in da se lahko vedno vrnem v vaše zavetje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif

Kaj pa se je zgodilo z žensko emanicipacijo? Obšla LF?

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-pisatelj-in-psiholog-vid-pecjak/387149 Naj tvoja duša srečno plove po novih prostranstvih. Radi se te bomo spominjali http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

Začinjeno s temperamentom Jennifer Lopez http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif