xyz

Se strinjanjanjam. V samem pristopu so zelo previdni in vedno pripravljeni oditi, če jih človek npr. prične poditi proč. (no ja, verjetno obstajajo tudi izjeme, katerih pa nisem srečal). Po drugi strani pa je filozofija jehovih prič ena najbolj otročjih, naivnih, kratkomalo infantilnih "filozofij", kar jih je moje uho od vernikov kadarkoli slišalo, ojojoj, enkrat sem bil celo na njih srečanju, zgolj iz "znanstvenih" razlogov in vam povem, mamma mia, vrtec, jaslice, umobolnica malodane :xx!:

Tovrstne "akcije" pač pričajo o tem, kako resno te osebe svoj odnos jemljejo... v nekem smislu se tu o ljubezni morda niti ne da govorit'... in v prav tem istem smislu tudi ne o varanju (beseda varanje je res idiotska, a kratka in praktična; sicer bi moral reči nekaj kot: igranju z iluzijo ali kaj podobnega ) Na eni strani so pač ljudje, kateri nekega zadovoljivega oz. ljubečega odnosa nimajo in ga morda niti ne iščejo (in med te spadajo celo, da, poročeni pari ) na drugi strani pa ljudje, ki ga imajo... edino, kar je meni opazno in zanimivo, je, da znova in znova naletim na ljudi, ki govorijo o njihovi želji po ljubezni, po zanesljivem odnosu itd., po drugi strani pa skočijo v posteljo s prvim, ki jo primaha izza ovinka.... me spominja na npr. nekoga, ki po cele dneve leži v postelji, se ga zakaja in zapija, obenem pa sanja in joka o svojem gromozanskem potencialu in kako da bi on lahko postal velik atlet. ... ampak ne, to je tudi delo, delo na sebi in to dan za dnem.

Če je pa tako težko odoleti...

Porny, malo manj resno, prosim; eksaktnost ti ne pristoji

"Kriva vera" je lapsus v sintaksi. Praviloma se reče enostavno "Vera". Druga možnost, za katero sicer dvomim, da je na tem mestu mišljena, je: "Česa je vera kriva ?" * Prosim

Če bi bil to le jaz sam, potem ne bi imel odnos zame nobenega smisla niti draži, saj bi bil enakovreden samoti... kar ni, ker vem, kako je, če je človek sam (četudi je z nekom). Prisotnost te druge, ljubljene osebe, se občuti med drugim tudi kot inspiracija, kot poriv k spoznavanju novim aspektov; aspektov samega sebe, aspektov te druge osebe in aspektov odnosa samega, ki postane kot da živ sam zase. V bistvu je ravno ta odnos, ki je kot živ, splet ene in druge osebe, lastnosti obeh in njunih aktivnosti (energije)... da pa živ tudi ostane, mora ostati prilagodljiv in voljan, kar velja tudi za obe prisostvujoči osebi. Res pa, da lahko mi sami sebe pogosto jasneje vidimo v ogledalu tega odnosa, saj se naše lastne aktivnosti odražajo v njem in odražajo na ljubljeni osebi sami, kar je včasih težje videti, ko je človek sam... npr., nekdo velja za mirno, zelo duhovno osebo, ko pa ga naenkrat obdaja družina v smislu partnerja in otrok, znajo njega šibke točke kaj kmalu priti na dan. Ja, tudi jaz si želim lepega življenja, čeprav je življenje morda iluzorno... raje prijetna iluzija kot neprijetna

V vdihu in izdihu je prepletena večna sedanjost.

Nisem pisal, da pojma nima nihče; govoril sem o tebi. Četudi bi, kar dvomim, bilo mogoče slediti poti galaksij do ene same točke, ostaja še vedno vprašanje, kaj ta točka je in ali se morda ne krči sama vase v neskončnost... kjer pa predpostavka o začetku vseh začetkov odpade. In to je le ena možnost. Sam nisem prišel tu do nikakršnih neomajnih, dogmatičnih zaključkov, spremljam pa že dalj časa raznorazne teorije znanstvenikov (in vernikov) na to temo in teh je malo morje. Ne odločim se niti za eno, niti za drugo. Narobe. Vera je VEDNO prevod, prevod simbolov, kot jih je ustvaril um, soočen z nečim, kar presega njegove sposobnosti. Res pa je, da je notranja lastnost vere ta, da se ta prevod posvoji in jemlje kot nekaj samoumevnega. Na tej točki dvomov ni, niti ni več prostora za nove ugotovitve. Vernika več ne zanima, če je popolnoma zašel, če je morda v popolni zablodi. Niti ga zanimajo argumenti, ki znajo to vero osvetliti kot nesmiselno. Se sliši znano ? P.S. Naloga pravega znanstvenika je, da dvomi v lastno teorijo in da išče napake tudi v tej. Kot sem že napisal (podal sem celo par linkov), je kar nekaj teorij, ki idejo o "velikem poku" zanikajo in so ji po svoji logiki enakopravne. Kar se mene tiče, so verjetno vse napačne in nepopolne

Bo že nekaj na tem. Primerjava s trgovino je posrečena... zanimivo, da znamo biti tako nagli v odločitvah in se podamo v odnos, fascinirani z enim aspektom človeka, med drugim pa si ne vzamemo dovolj časa, da bi to osebo spoznali na večih nivojih. Ja, valjda, ko grem v shop, bom kupil npr. hi-fi komponento, ker je lepa in bleščeča, z vsemi lučkami in kul napisi notri je pa tehnika, da glava boli (vem, da ta primerjava morda bode v oči, a, jebiga ) Hočem reči, da si bo tisti, ki namerava imeti odnos, ki bo funkcioniral na večih nivojih, tudi vzel čas, ki se za to zahteva, kot prvo, čas opazovanja pred vstopom v odnos in drugo, čas, ki je v samem odnosu potreben, da oba postaneta bolj in bolj zrela. Sicer pa, ja, ostaneš pač na fast-food prehrani

Se strinjam. Prav verjetno obstajajo ljudje, ki s tem lahko živijo... ali pa tudi ne, a to ni nujno naša skrb. Vsak naj razčisti prvo zase, potem z ljubljenim/ljubljeno, če takšen/takšna v njegovi bližini obstaja.

K sreči je pri meni ta reč preprosta; ko sem z osebo, sem pač s to eno osebo, ne zato, ker moram ali ker sem kaj obljubil, temveč, ker lahko in ker hočem... če ne bi več hotel biti s to osebo ali če bi se zapletel s kom drugim bi s to omenjeno osebo odnos prekinil... preprosto. Odnos z eno osebo mi je zadosten in že sam po sebi več kot preveč... če pa se lahko v njo znova in znova zaljubim, je to še toliko lepše.

Ne vem, kaj bi bilo huje; da bi bedaki (vsem občutljivim se opravičujem na izrazu), ki cerkvi verjamejo vodili svet in si ga lastili ali cerkev, ki je zelo izurjena v manipulaciji bedakov... najboljša je verjetno kombinacija obojih

sem se uštel v branju, sori. nekako se je prikradel k glagolu nek iluzorni "a" na koncu... hudičevo delo, brez dvoma. Da bi se mi srce odprlo, je pa potrebno kaj več, kot mucki v sanjah, sploh pa v sanjah papeža, resda.

Itak... sicer pa je eno, kar rečem in drugo, kar verjamem... moje besede so postavljene v prostor pogosto kot protiutež dogmam in so kot takšne svojevrsta dogma zase, že res... tu so, da se tudi druge možnosti vzemejo kot enakopravne moja lastna naravnanost pa je nekaj popolnoma drugega.

ampak, Zerkalo, vi ste ženskega spola in ne srednjega, kot bi se znalo sklepati po zadnji črki v imenu... tisto Zerkalo, : ))

Ne, z namenom, da si priznamo, da ne vemo... raje ostanemo realni nevedneži kot nerealni vedeži. Kaj pa veš... papež je med drugim tudi politik, o strategijah politikov pa se marsikaj ve... vsaj o sladkem strupu, ki jim z jezika kapljati zna. Ne rečem, da je res in ne, da ni res. Šmrc.

Ah, dajte no, sanje o ubogih muckih si je papež kratkomalo izmislil, da bi naredil večji vtis na ljudi in si pridobil njihovo naklonjenost.... kako naiven mora človek biti Sicer je pa res, ja, Mantis, ti si pač en korak naprej od "nas", ker se ne šališ na račun drugih ljudi... mi smo pač še rahlo zaostali, saj veš.

Cool down. Saj vendar sam nimaš blagega pojma o matematičnih "dokazih" o začetku vesolja in računih o le-tega starosti. Ti pač verjameš, ker si vernik, vernik pa si najbrž zato, ker si prelen, da bi razmišljal z lastno glavo Ja, ja, dragi Emanuel, ko nekdo napiše, da je nek Jezus rekel to in ono, mu pač verjameš, ko nekdo napiše, da bo prišel odrešenik, mu, spet, enostavno verjameš, dvomu pri tebi ni mesta, ker dvom naredi prostor razmišljanju in prav tako verjameš, ko ti nekdo izpostavi nekakšen izračun, katerega sam sicer ne razumeš, jasno, a se slučajno sklada s tvojo apokaliptično miselnostjo in ga posvojiš, kot vse ostalo omenjeno. Nikakor pa to, kar omenjaš, niso najnovejša znanstvena spoznanja; znanstvenikov je kar lepo število in njih mnenja so deljena, tako da o neki koherentni znanosti tu ne more biti govora. So in bodo ostala - ugibanja. P.S. To, da te ne jemljem resno, ni res, ker izjave, katere pišeš, niso tvoje, temveč so zgolj prepisovanja misli drugih... zaenkrat še nisem zaznal, da bi ti sam kaj konstruktivnega napisal. Na ta trenutek še čakam.

Če vzamem kot možnost, da duša (kot povečinoma opisana s strani ezoterikov) obstaja, potem bi rekel, da je sama v sebi oz. sama zase popolna oz. dokončno razvita. Ker pa v to niti ne verjamem, bi prej rekel, da se pač materija, ki je duh, v nedogled "razvija" ali, bolje rečeno, transformira in je kot takšna vedno na vrhuncu, glede na sedanjost.

... morda zanimivo: http://www.independent.co.uk/news/science/...rks-925568.html Absolutely nothing happened.

Ideja o velikem poku je morda še vedno najbolj prisotna v znanosti, prav tako kot je ideja o osebnem bogu najbolj prisotna v religijah... kar pa še ne potrjuje pravilnosti teh teorij (!), temveč bolj priča o razvoju človeka in njegovemu razmišljanju. Teorije o nastanku oz. ne-nastanku (večnosti) vesolja so deljene, v vsakem primeru ostajajo vse zgolj -teorije. Vsak, ki se zaveda omejenosti človeških čutil, omejenosti instrumentov, narejenih s strani človeka, se lahko resno vpraša o zanesljivosti kakršnihkoli izračunov, še posebej tako nebuloznih kot je izračun starosti vesolja. Moderna znanost, kot rečeno, ni enotna v svojih teorijah o vesolju. Tule, le eden od mnogih primerov: http://www.bigbangneverhappened.org/ in še npr. tale: http://www.physorg.com/news89399974.html pri temu bodi pozoren na uvodno izjavo: "No Big Bang? Endless Universe Made Possible by New Model" ki priča o prisotnemu načinu človeškega razmišljanja... "endless universe made possible" (!) in to samo zato, ker je nekdo dobil idejo o delujočemu modelu tovrstnega vesolja... hm... torej je vse nemogoče, preden mi, ljudje, tega ne potrdimo s svojimi teorijami in modeli... res zabavno.

Hvala, Tantra, ampak za sledenje raznoraznih linkov sem, no, prelen... preferiram razlago z lastnimi besedami....

...in kaj to sploh je ?

Brrrr... grozljivo... čeprav; papež živi v Vatikanu, ne v Italiji... očitno tam čas še vedno stoji... v srednjem veku. Želimo mu vse najslabše

Ker ni vsemogočen ali ker velikodušno dopušča možnost izbire zla ? :xx!: Kako lepo, da ti, o Emanuel, veš, kaj bog počne in kakšne so božje muhe in kaprice... lahko bi napisal knjigo, kot npr. "The private life of God" ali "All about God" ali, še bolje "God's intimate secrets" ahahahaha... ROFL, vic leta, resda. hvala za smeh bi mogoče za nas, navadne bebčke, priskrbel DOKAZ, ki bi tvojo trditev podkrepil ? Sicer pa ne dvomim, da ni kakšen mormonski hobby matematik dejansko nekaj v to smer nakracal, hehe.