Iknee

O ja, je bla, če se prav spomnim, ena mama iz ozadja Pepca Kardelj http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/kulgreen.jpg Problem sfuzlanosti so vedno ozadja in sence ... "Več luči!" je rekel van Gogh.

Slovenci sploh precej forsiramo svoje otroke, bolj kot kje drugje po EU. Dihamo jim za ovratnik, jih silimo, prepričujemo, izgubljamo živce in na koncu naredimo skupaj z njimi ali celo namesto njih to, kar bi pravzaprav morali oni samostojno od A do Ž. Jim dajemo vedet, da brez naše kontrole in podpore ne bi bilo nič. In so mogoče storilnostno res boljši, vendar niso samostojni. In potem pri tridesetih ni nič od njih, njihovi vrstniki kje drugje pa so samostojni in ustvarjalni odrasli ljudje.

Kadar se človeku v življenju kaj pomembnega sesuje, kdo umre ali kdo oddide, se začne proces, ki gre nekako takole: - najprej zanikamo, ne dovolimo si zares občutiti vsega, osredotočamo se na druge - na otroke, sprašujemo se, kaj se dogaja s partnerko / partnerjem, zakaj je ONA to naredila, skratka, bežimo od sebe in svojih čustev, ker je v tej fazi še prehudo sprejeti vse to. - potem počasi dojemamo, kaj se nam je zgodilo in če si še vedno ne dovolimo začutiti žalosti, to nadomesti jeza. Še vedno nismo pripravljeni začutiti sebe, pogledat vase, delat na svojem življenju, še vedno se usmerjamo na partnerko, z jezo, lahko tudi z zamero in grenkobo. V tej fazi se lahko zataknemo za dolgo in grenimo življenje sebi in otroku, ki mu prav gotovo ni fajn odraščati ob takem staršu. Lahko tudi razvijemo identiteto žrtve in jo gojimo leta dolgo, še posebno, če smo imeli že od prej take nastavke. - ko se jeza pomiri, nas preplavi žalost. To je tisto iskreno, globoko čustvo, ki ga je dobro izjokati, odžalovati. Solze so zdravilne. Če si ne dovolimo izraziti žalosti, jo pogosto nadomesti depresija, ki zna biti dolgotrajna. - potem pride sprejemanje, odpuščanje in pomiritev. Šele ko se celoten proces odvije, smo spet celi in pripravljeni na novo življenje. Pri različnih ljudeh faze lahko trajajo različno dolgo, se prekrivajo, ponavljajo ... vse to je neizogibni del procesa. Fajn pa je, da se teh stvari zavedamo, že zato, ker to lahko pomaga, da se ne zataknemo in obtičimo predolgo v zameri, jezi in identiteti žrtve.

Kratek povzetek: čist navadna (ki to sicer nočeš bit, ampak jbg, vseeno si čist navadna)

Maro, če te prav razumem, sprašuješ za nasvet, kako pripraviti mamo tvoje hčere, da se bo pobrigala zanjo. To ne gre, se ne da. Ne moreš nekoga pripraviti do tega, da bi čutil in se vedel tako, kakor se nekomu (tebi v tem primeru) zdi prav. Vsaj iskreno ne - in to potrebuje tvoja hči, ne pa nekih prisiljenih s strani csd zrežiranih stikov pod grožnjo sodnega pregona. Zato se nehaj ukvarjati s tem, česa žena noče, ne zmore ... in zakaj. Mogoče enkrat bo... mogoče pa tudi ne. Ampak to je na njej, da pride do tega in ne na tebi, da jo nekako pripraviš do tega. Na tebi je, da si malčici dober očka. In to je dovolj, pravzaprav sploh največ, kar si v tem življenju lahko.

A ? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Oogle_anim.gif​ Nisi navaden človek? Ja kaj pa si?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ukid.gif In kdo je pravzaprav zate navaden človek?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

Karkoli že hoče, od mene je pač dobil nasvet, naj se usmeri nase in svoje življenje - kaj pa drugega človek sploh lahko naredi v taki situaciji (ali kaki drugačni ločitveni zadevi, če je zgodba slučajno res drugačna). Tudi če ta hip tega noče in bi res rad kaj izsilil od žene (čustveno, zavestno ali podzavestno ali kakorkoli že), bo z vpletenostjo, čeprav samo na daleč oz. energijsko, le trpel in se sesuval, dokler ne bo dojel, da mora živeti svoje življenje, ne glede na (bivšo) ženo. Tako bo lahko kar najbolje poskrbel tudi za hčerko. To je pač forum, ki ga bere precej ljudi, če Maro še ni v stanju spustit žene, bo mogoče to delovalo spodbudno za koga drugega v podobni situaciji, ki se mu počasi to že svita. Al pa ... se samo jaz fajn počutim v vlogi pametovalke svetovalke. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Gold, nisi pojasnil, zakaj se ti zdi zgodba izmišljena - če napišeš nekaj takega, je že prav, da tudi utemeljiš (očetje, ki si prizadevajo za stike, so lahko iz čist druge zgodbe - ne vem, zakaj bi to pomenilo, da je ta zgodba izmišljena?). Brezo - tole z otroci je lahko zelo resno in zelo hudo, in ni vedno manipulacija (zavedna ali nezavedna). Hudo je gledat otroka, ki joka za očkom ali mamico. In dejstvo je, da so nekateri starši čustveno moteni, narcisistični in v resnici nesposobni za zrel odnos ali starševstvo. Seveda je pa na mestu vprašanje: Kako to, da sem šel / šla v odnos s takim / tako? In še bolj pomembno: kako zdaj ven - čustveno in v smislu odpuščanja? In to se mora človek vprašat, namesto da se ukvarja z narcisizmom partnerke.

No, še to: "spustiti jo" ne pomeni, da prekineš stike z njo - ko bo (če bo), pripravljena na stike z otrokom, naj bodo vrata odprta. "Spustiti jo" pomeni, da ne vežeš več svojih čustev in svoje sreče nanjo, da je nimaš več v svojem polju, da ji pustiš njeno lastno življenjsko pot in izkušnjo. Vem, zelo hudo je biti ob otroku, ki ga je zapustil drugi starš. To je več kot lahko z razumom dojameš, zato niti ne poskušaj - to je usoda dveh duš, tvoje hčere in njene mamice. Ko ji bo hudo, nič ne govori o situaciji, samo objemi jo in ji povej, da jo imaš rad in ji boš vedno ob strani. Umiri se in jo samo drži naročju, moli za mir v vajinih dušah, to je vedno uslišano in zelo pomaga. Ko se boš umiril, pa lahko tudi preko CSD zaprosiš za posredništvo pri urejanju preživnine in stikov. Ne pričakuj pa čudežev od institucij, v resnici imajo zelo omejen domet. Največ, kar lahko narediš ta trenutek, je delo NA SEBI. In še enkrat: nehaj razglabljati o njej, to je tako kot alkoholik, ki se ne sme več taknit pijače, pa če ga še tako mika.

Maro, meni se je zgodilo nekaj podobnega, le da sem ženska in s tremi otroci. Ja, pasji časi so bili to. Ampak ... po svoje tudi lepi. Borba, izziv, osebna rast. Ko te življenje prisili, da pogledaš vase, najdeš moč, za katero sploh nisi vedel, da jo imaš. In veš, kje izgubljaš največ energije? Ne, ne pri kuhanju in pranju umazanih otroških cunjic, ne pri množici opravkov, ki ti raztrgajo dan, da imaš občutek, da nisi nič naredil, zvečer pa samo dol padeš od izčrpanosti in komaj še veš, kako ti je ime ... Ne, največ energije ti gre za razglabljanje o partnerki, pa za neskončne (in brezplodne) monologe o tem, ZAKAJ, ZAKAJ, KAKŠNA JE TA ŽENSKA???? IN tisti črv globoko v tebi, ki kar vztraja pri upanju, da se bo vrnila in bo vse tako kot je prav. Pa ni - in to ustvarja napetost v tebi, ki je kot črna luknja za energijo in vse lepo, kar kljub temu, kar se je zgodilo, ostaja v tebi in okrog tebe. No, na to se ozri in pusti njo, odpusti ji in jo SPUSTI. Vem, tole ni lahko in ne gre čez noč, pri meni je trajalo par let (in si želim, da bi manj), ko pa spustiš, je naenkrat vse veliko lažje. Če bi takrat vedela, kako je to pomembno in kako brezsmiselno je to visenje z mislimi na bivšemu parterju / partnerki, bi z vsemi močmi delala na tem, da ga čimprej odpustim iz sebe, da sem čimprej spet cela. Ker potem pravzaprav ne rabiš več kaj dosti nasvetov, življenje imaš v svojih rokah in že nekako najdeš poti in rešitve zase in za otroka.

Ja, velik preveč nas je, zdaj je prepozn za vrnitev tja, razen, če nas bo kar narava. Saj najbrž ne bi bili prva civilizacija, ki bi se ji zgodilo tovrstno resetiranje...

v bistvu ni bilo z lovsko - nabiralniškim sistemom nič narobe...

Leta 2009 sem intervjuvala Jeremyja Narby-ja, političnega antropologa z doktoratom s Stanforda, ki je pustil akademsko kariero v amazonskem deževnem pragozdu in se posvetil delu za ohranitev pragozda in njegovih avtohtonih prebivalcev. No, Narby je najprej hotel doktorirati iz razvoja sodobnih družbenih sistemov (tema blizu tej,o kateri je tekla debata v zgornjih postih). Njegov mentor (ki je očitno imel veliko širino) pa ga je na njegovo veliko presenečenje poslal med amazonske Indijance. Rekel mu je: "Od tam se šele dobro vidi razvoj zahodne družbe. To je njen drugi konec, njena rak rana, ki je ne obravnavajo nobene teorije, ne komunističnega tipa, ne socialističnega, in seveda tudi ne neoliberalističnega ..." Sistem pufanja, ki ga je v enem segmentu dobro opisal Silver, se ne dogaja samo v raznih bivših Jugah, dogaja se v vseh kapitalističnih državah. Juge jemljejo posojila pri t.i. razvitih, te pa se v končni fazi zadolžujejo pri naravi ("kolateralna škoda" je seveda pri domorodnih ljudstvih). Tu nastaja dolg, račun, ki ga bo narava zagotovo izstavila, pravzaprav ga že. Problem je v tem, da je človeška družba neravnovesna, ene vrste razvojni primanjkljaj nas daje, tako ne bo šlo v nedogled, ta neravnovesna civilizacija se bo morala prilagoditi v smislu krožnega sistema in ravnovesja kot točke, kamor družba teži, namesto k več in vedno več. Saj "razviti svet" zelo dobro ve, da ima to, kar ima samo, če takih ni preveč na svetu in če se naravo čimbolj učinkovito izčrpava.

Hvala za ta jebeni petek, ki mi je na koncu ene težke jebe povedal tole: Odjebi krivdo. Pika. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Ja, to drži. Pri sebi sem opazila, da takrat, ko sem jezna, poškodujem (kao po nesreči) kaj, kar mi nekaj pomeni, stolčem luč na avtu, se urežem ... take stvari se mi takrat, ko sem v sebi v miru in harmoniji ne dogajajo. Podobno je s strahom in krivdo. Strah je ogromna črna luknja, ki dobesedno vleče vase ogromne količine energije in pušča opustošenje v življenju na veliko področjih. Krivda je pa podobna črna luknja, ki vleče destruktivnost in negativne projekcije drugih ljudi. Ko te črne luknje poštimaš, je "nesreč" in zapletanj z destruktivnimi ljudmi bistveno manj.

V stolpnici nasproti naše šole je bil požar včeraj. Pridrveli gasilci s ta dolgo lojtro ... osmojena popolnoma nova fasada, ljudem pa k sreči nič.

Sol raztopiš v veliki količi vode in jo pošlješ čez sedem kamnov...

Ne vem, kako je sicer bilo to s Titom, eni res pravijo, da je bil pravzaprav nameščen od nekod in je njegova biografija fikcija. Mi je pa malo čudno, ker Kumrovec je pa le realna vas - težko si mislim, da bi nekoga takole "namestili" v našo vas kot sina neke vaščanke, pa se to ne bi vedelo (se vsaj potihem šušljalo in bi to slej ko prej jasno prišlo na dan).

Včeraj gledala TV, POP mensezdi, in sem ujela enga možakarjan ne vem odkodže, od nekod iz Slo, starega 103 leta. Stoletniki (itak so to največkrat stoletnce) so ponavadi že čisto izsušeni, gluhi, bolj ko ne ždijo v kakem zapečku ali kotu kakega doma za ostarele in čakajo, da ji bo vzela ona s koso. Ampak tale! Izgledal je ko kak dobro ohranjen osemdesetletnik, živi sam v zelo lepo zrihtani hišici in sam opravi večino dela, normalno pokreten, inteligenten, s smislom za humor... ko so ga vprašali tisto trapasto vprašanje za recept za tolk let, je pa rekel: "Fantje,v mladih letih ne imejte preveč žensk, ne več kot kakih 5 do 6." (ni povedal, ali naenkrat ali zaporedoma http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ). No, ženske gor al dol (al pa dedci, če to velja tudi za ženske stoletnice), k taki vitalnosti ti prav gotov ne pripomorejo plastične operacije, kvečjemu obratno - vsako bližnjico se enkrat poravna.

Eh, Šamano, tale ta druga alineja je pa res mal preveč zarotniška - zakaj bi se trudili cel avion dol spravt (to niti ni tako enostavno, kot se kakemu laiku zdi) + reskirat celotno preiskavo, ko je tolk enostavnejših načinov, kako koga spravit s tega sveta ... Mi je pa zanimivo, kaj je ta pilot, ki ve, o čem govori, zapisal - kot protiutež raznim špekulacijam medijev in zarotniškim teorijam.

Tole prebrala na forumu profi pilotov: ( pprune.org/rumours-news/558654-airbus-a320-crashed-southern-france-27.html ) Below are the IAS approximations taken from groundspeed readouts from FR24 for the flight. They were taken as a TAS and converted to an CAS, therefore they are not corrected for wind effect. There was a southerly blowing at around 13 knots in the lower levels, rising to about 30 knots in the higher levels. I don't know how closely these correspond to the actual IAS considering all the possible errors and the fact that the aircraft was descending rapidly, however... VMO/MMO for the A320 are 350 knots/0.82 32625 CAS 296 EAS 279 MN .823 28875 CAS 313 EAS 297 MN .805 24650 CAS 343 EAS 328 MN .81 20300 CAS 358 EAS 345 17000 CAS 355 EAS 345 15000 CAS 355 EAS 346 13300 CAS 358 EAS 351 11125 CAS 355 EAS 349 9975 CAS 350 EAS 345 8259 CAS 342 EAS 339 6925 CAS 343 EAS 340 There remains the strong possiblity that the hi speed protections activated during the descent. They activate @VMO +6 Normal Law - High Speed Protection When high speed protection is active: The autopilot disconnects High speed aural warning is heard Automatic pitch trimming stops Bank angle limit is reduced from 67° to 45° Positive spiral static stability is introduced to 0° bank angle (instead of 33° bank angle in normal law), so that when the side stick is release it always returns to 0° bank angle instead of 33° bank angle High speed protection can be overridden, but side stick nose-down authority is reduced and a positive pitch-up command is introduced If the stick is released, the airplane continues to pitch-up until the airspeed slows to VMO/MMO at which point the high speed protection is deactivated and normal control laws are restored. The questions are whether this aircraft went fast enough to activate the high speed protections? If it did, why didn't it pitch up, and what was it doing flying so fast in the first place? If pilot incapacitation occurred, why did the Auto-pilot maintain maximum possible speed, and why did it not capture an altitude selected on the FCU? The standard drill for an emergency descent involves keeping the autopilot engaged if possible, dialing a lower FCU altitude, turning off the airway and commencing the descent by selecting Open Des. The aircraft continued on track but commenced descending at maximum speed, so none of that appears to have been done. Unless there was a massive un-correctable error in the Auto-flight system, there had to be pilot intervention to get it to do that. This is a very strange accident

saj je smešno, ampak smeh me mal mine, ko se spomnim, da je za to ugotovitev plačan iz davkoplačevalskega denarja ... in da bo verjetno ostalo le pri ugotovitvah ...

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/goldfish.gif Rep je od ritne lukne navzdol, tko kt pr kačah. (tisamikneevpraš.press) Drgač pa jest mislm, Šamano, da dokler mulci fuzbal nabijajo namest da visijo na compih, je fajn, http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif pa čeprav je trener vaška zguba, mulci do kolen v blatu, noge pa obtolčene bolj ko žoga. (ikneefuzbal.press) Pr nas dežuje. Prvi pravi spomladanski dež letos (prej je vedno vsaj mal posnežil vmes) in je prov fajn http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif (ikneeweather.press)

Kaj pa staroselski narodi, ki so v številčni manjšini v neki državi, nimajo pa večine v kaki sosednji državi? Npr. Baski, Saami, Kurdi, ... Ti so pravzaprav še najbolj ranljivi in glede na izvor upravičeni do zaščite s statusom manjšine.

Rastline imajo svojega duhovnega Varuha ali Mater in ta deluje skozi kadila ali druge obrede z rastlinami. Rastline lahko delujejo kar močno, na višjih frekvencah oz. nivojih od mineralov, kovin. Seveda je pa največ odvisno od tistega, ki dela s tem, kako se povezuje z duhovnim svetom.