Iknee

Psi so neverjetni. Za mojo psičko bi včasih skoraj prisegla, da je bila v prejšnjem življenju človek. Včeraj zvečer sem imela spet en grozen pogovor z mojo mamo. Ima način, kako me prizadene čist v globino, neverjetna je v tem. In mene še vedno, po toliko letih (in stokrat predelanih zadevah) zaboli ko nevemkaj. No, šla sem ven, se usedla na štor in solze so se kar ulile. Pride naša psička k meni, se stisne čisto k meni, nežno prisloni glavo k obrazu, potem pa mi poliže solze z lic. (pri čemer taki stiki sicer niso v navadi, obravnavam jo kot psa, ne kot nadomestek za človeka, čeprav jo imam zelo rada) V njenem pasjem obrazu in toplih rjavih očeh je bilo eno tako neverjetno umirjeno razumevanje in sočutje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Ceres, kot starš lahko pooblastiš dobrega prijatelja, prijateljico kot osebo, ki ima dostop do otroka v primeru, da se kaj zgodi. Silvija, kaj pa če bi imela dva očeta, ki bi te pretepala in zanemarjala? Saj homo partnerstvo ni nobena garancija za kvaliteto! Pa saj ne izbiramo med slabo hetero družino in dobro homo družino! Pri posvojitvi naj bi zagotovili kar se da dobre pogoje in oče in mama sta osnova - zavestno in namensko prikrajšanje otroka je minus že v štartu, o tem ves čas govorim, ne o zatečenih situacijah, ki jih pač treba reševat, kolikor se le da. Ja, sem proti umetni oploditvi samskih žensk s semenom neznanega dajalca, to se mi zdi perverzno.

Ceres, ta punčka ima eno mamo in enega očeta. Pika. Mamina prijateljica je pač mamina prijateljica, seveda lahko tudi ona skrbi zanjo in sta ena na drugo čustveno navezani, še vedno pa to ni mama. In oče manjka in bo manjkal, tudi če ena od žensk še tako prevzema "jang" pozicijo. In prevzemanje moške vloge ženskam ni v korist, niti nam, niti našim potomkam, pa tudi moškim ne.

Res je, v življenju nas marsikaj lahko doleti, tudi to, da ti sam ali pa tvoji otroci nimajo očeta (mame). Tudi moji otroci so prikrajšani za očeta, občasno ga je sicer nadomeščal dedek, pa športni trener in zelo očetovski učitelj glasbe. Ampak to ni isto. Oče manjka. Globoko v psihi. In to ni moja izmišljotina ali izgovor za moje kikse pri vzgoji, to je nekaj, o čemer mi včasih bolj, včasih manj direktno povedo sami otroci, in tudi nekateri senzibilni odrasli, ki so naši družini blizu, to zaznajo. Kako zelo jim manjka, se je pokazalo tudi ob smrti dedka. In ne mi flancat, da to midve z babico lahko vse nadomestiva. Preprosto ni res. Moški je moški in ženska je ženska, druga energija, drugače izvedena vloga starša - in to JE pomembno. Ceres, moram reči, da me preseneča tvoje zatrjevanje, kako spol starša ni bistven, nedolgo nazaj pa si sama napisala, koliko tvojim fantom pomeni oče. Saj se da nekako, saj tudi z eno umetno nogo se da čisto dobro živet, malo bolj se potrudiš, nekako zdilaš z občutki manjvrednosti, pa gre, mogoče v končni fazi še bolje kot pri komu, ki ima vse ude OK. Ampak kdo pri zdravi pameti in normalni odgovornosti pa bi hote in zavestno otroka že v štartu prikrajšal za eno nogo (oz. očeta ali mamo) in to samo zato, ker sta si dva odrasla tako zaželela? In še enkrat ponavljam, govorjenje o disfunkcionalnih hetero starših kot argumentu v prid homo posvojitev je manipulativno - trdno sem prepričana, da bo med homo starši enak delež disfunkcionalnih kot pri hetero - pa od kod vam ideja, da so te zveze tako harmonične in ljubeče? Zna se dogajat, (ker sta si istospolna starša zelo verjetno bolj podobna v tem, kako ustvarjat odnos z otrokom kot hetero), da se bo pojavljala med njima, če nista res zreli in harmonični osebnosti, večja tekmovalnost za otrokovo naklonjenost in ljubezen kot pri hetero starših, to pa je daleč od dobrih pogojev za psihološki razvoj.

Drži. Vendar se tukaj postavlja logično vprašanje, zakaj bi dovolili posvojitev pripadnikoma istega spola, če pa za normalen otrokov razvoj potem potrebujeta še razširjeno družino z nekom nasprotnega spola, ki bo pripravljen/ -a prevzeti to pomembno vzgojno funkcijo? Istospolna partnerja otroka že v sami zasnovi družine prikrajšata za nekaj pomembnega. Pri čemer je menda povsem jasno, da istospolni partnerji niso imuni na vse težave in kikse pri vzgoji, ki jih imajo in delajo hetero starši. V teh debatah se velikokrat tendenciozno prikazuje, kako hetero starši lahko škodijo svojim otrokom - kot da homo starši pa tega ne bodo počeli - ma, dajte no!!! Pod črto je v povprečju homo družina za otroka minus v primerjavi s hetero, pa kakorkoli že to poskušaš obrnit in prikazat.

https://www.psychologytoday.com/blog/co-parenting-after-divorce/201205/father-absence-father-deficit-father-hunger V linku je članek je o potrebi po OČETU, ne o potrebi po še eni mami - ne, ni vseeno, katerega spola je drugi starš! Avtor, prav tako univerzitetni profesor psihologije kot naši strokovnjaki, poudarja, da je odsotnost funkcionalnega očeta večji dejavnik tveganja za vedenjske in druge psihološke težave otroka kot karkoli drugega - torej ravno obratno kot v izjavi naših psihologov. Študije o težavah zaradi odsotne mame zdajle nisem našla, se bom pa potrudila, da jo bom poiskala, je pa verjetno sorazmerno malo znanega o posledicah življenja v družini z dvema očetoma, ker so bile te stvari do nedavna prikrite in zaradi prepovedi posvojitve verjetno redke, zato močno dvomim, da je to dobro psihološko raziskano, kot trdijo naši vrli strokovnjaki. Zato je zatrjevanje o tem, da je s tako družino dokazano vse OK, zelo verjetno strokovna napaka.

Ja, negativizem in (samo)destruktivnost je velik problem. Izhaja pa iz globokih kompleksov manjvrednosti tega ljudstva.

Tole, kar bom tule napisala, vzemite s precej rezerve. Islandcev in njihove družbe namreč ne poznam tako dobro, da bi stoprocentno stala za tem, kar bom napisala, čist lahko, da jih precej idealiziram. Zdi se mi, da gredo pri njih ene stvari drugače in bolje preprosto zato, ker jih je primerno malo za njihovo ozemlje, so relativno samozadostni, vsaj kar se energije tiče, in ker so še nedavno živeli v zelo zahtevnem naravnem okolju, ki jih je prisililo v eno zdravo odločnost in odgovornost in so ohranili nekaj občutka za realne kvalitete in meje, ki jih je treba spoštovat. Narava je kar dobra psihiatrinja, Rugelj je to vedel in ni slučajno nateral svojih zdravljencev v hribe. (in jih obremenil tako, da niso imeli cajta gledat traparij kot je topgear http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ) Kar se demokracije tiče, ja, se strinjam, vanjo je že v osnovi vgrajen problem: namreč nekdo na nižji stopnji razvoja zavesti težko prepozna kvalitete nekoga na višji in bo zato prej izbral nekoga, ki mu je blizu - tega bo začutil kot pravega, ker mu je podoben, tako da je pravzaprav nemogoče, da bi ljudstvo izvolilo resnično elito.

Tole je ena v psihološkem smislu zanimiva reč. Meni to namreč zgleda kot psihični manever, s katerim ljudje potisnejo svoje neželene lastnosti v senco, potem pa to projecirajo na elito. Svet razdelijo na MI in ONI, lep in pravičen svet zgoraj (to je kajpada NAŠ svet, ki nam, svetnikom, pripada) in grd, umazan, pokvarjen svet spodaj. Zanimivo pri Slovencih je to, da voljeni predstavniki ljudstva, ki naj bi nas popeljali v lepi, svetli, pravični svet, pripadajo temnemu podzemlju in jih zato "upravičeno" uporabljamo za projekcijsko platno za ves svoj šit. Očitno to bolj rabimo kot resnično kvaliteto, ker sicer ne bi toliko časa in energije porabili za te elite, jih napadali in napihovali zadev v neskončnost, si dovolili krutost in jih zabrisali v podzemlje. Potem pa znova dovolili the same old shit. Sistem bi bil postavljen tako, da tega sploh ne bi mogli počet oziroma bi jih hitro ustavili in odstavili, primerno kaznovali, brez izživljanja in neskončnih cirkusov okol tega, potem pa se dela in živi dalje (kot npr. na Islandiji). Te projekcije se močno pokažejo takrat, ko pride do revolucije in linča: linč je vedno grozovit - ker "navadni" ljudje na realne napake elite vedno naložijo še svojo senco, ko blokada (zavestna prepoved izražanja sence) pade, podzavestne vsebine udarijo na plan. Revolucije nikoli niso pravične, čeprav se tako mogoče komu zdi. In kdo potem pride na ablasthttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif Za sistemske spremembe je v resnici potrebna evolucija celotne skupnosti, to gre pa počasi in postopoma. In to v resnici nima kej dosti veze s pokvarjenimi elitami - pokvarjenost je kar precej enakomerno razporejena po ljudstvu, le škoda, ki lahko nekdo naredi je sorazmerna (ne nujno premo, na žalost lahko tudi eksponentno) z družbeno močjo, ki jo ima. To moč pa mu, zavestno ali ne, dajemo tudi mi. Ampak, vragca, ko je toliko lažje razdeliti svet na MI in ONI, NJIHOVO podzemlje in NAŠ lepi, dobri svet zgoraj. Ampak, jbg, oba svetova pripadata tako meni kot tebi in onim. Evolucija zavesti in družbe se začne pri meni.

Zdaj bo šel Šamano spet v luft (da ga pomirim: tudi ta veterinarska hrana je še zmeraj 1:5 za otrokehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ) , no, pa kaj pol. Jaz sem alergijo na hrano pri naši psički zrihtala z Eukanuba Veterinary diets - dermatosis. Zdaj občasno dobim kake brikete od mame, ki jih dobi po ugodni ceni preko društva, ker kupujejo na veliko. Ne vem pa točno, kaj za eni briketi so to, jih dobim kar v navadni vreči. Sicer je pa tudi cenejša surova perutnina kar pri mesarju čisto v redu, mal pokombinirano z dušeno nezačinjeno zelenjavo, občasno kako jajce, kar celo, z drobno zdrobljeno lupino vred (kalcij).

Globok odgovor na tvoje globoko vprašanje: razmerje pes: otrok je 1: 10.

Če je od alergije (čisto možno), ne bodo AB pomagali. Treba bo pogruntat, na kaj je pes alergičen, ne gre drugače kot s selektivnim prehranjevanjem (alergenski testi so zapleteni in dragi). Moja psica je bila tudi alergična na hrano, sicer je imela tudi blago vneta ušesa od praskanja, predvsem pa je imela zgornji del gobca spraskan in v krastah. Vet je samo pošprical z AB sprejem, da je razkužil akutno infekcijo zaradi praskanja, potem mi je pa rekel, naj psa nekaj tednov hranim le s posebno hrano za alergike, nato pa postopoma selektivno dodajam le določeno vrsto mesa ali zelenjave in opazujem reakcijo. Sicer je tista specialna hrana res draga, ampak kaj pa češ drugega. Ugotovila alergijo na nekatero goveje meso, predvsem srce je bilo katastrofa. Perutnina je za našo psičko OK. Zdaj jo občasno hranim s kvalitetnimi perutninskimi briketi, dajem ji tudi surovo perutnino v kombinaciji z zelenjavo (sploh korenček ima ful rada) + kak ostanek našega riža. Ušesa in gobček popolnoma v redu, dlaka lepo zrasla nazaj.

Res je. Leto preden smo uvajali evro, sem bila v Berlinu (bivšem vzhodnem) in pogovori z Berlinčani so mi dali mislit: "Kar pripravite se. V face vam bodo lagali, da se ne bo nič spremenilo, da boste celo bolje živeli. Nekaj časa mogoče res, potem se bo obrnilo navzdol in vam bo standard občutno padel." Eto.

Da se vrnem še malo nazaj na ono temo o črpanju in pretakanju denarja / energije v žepe elit. To se dogaja povsod, tudi v najvišjih dohtarskih krogih. Jaz se že leta sprašujem, kako lahko dohtar s polnim delovnim časom zaposlen v UKC (torej v poklicu, ki je izredno zahteven, če ga opravljaš kot treba) popoldne fura še svojo privat prakso??? Imam prijateljici anestezistko in ginekologinjo, ki nista v eliti in vidim, kako izmozgani prihajata včasih iz službe in dežurstev, onidve si niti predstavljati ne moreta, da bi poleg redne službe lahko delali še svojo privat prakso. Taki dohtarji si vsak evro svoje plače zaslužijo, pa čeprav je precej višja od moje. Višek lažnive arogance si mi zdi zatrjevanje one ekonomistke Tekavčičeve, da taki to zmorejo zato, ker so pripravljeni in sposobni delat toliko več kot navadni državljani, ki so pač neumni in lenuhi. Bullshit. Naj pokažejo rezultate svojega dela. Druga stvar, ki mi pri tem opravičevanju visokih "zaslužkov" dviguje pokrov, je pa zatrjevanje Tekavčičeve in Cankarice, da so ta denar zaslužili na tržišču. WTF tržišču?! Kaj so pa ustvarjali in prodajali in komu??? Sami sebi svojo meglo, pardon, ekspertize ali pa ministrstvu ene študije, v smislu ti meni, jaz tebi??? Ma, dobro, to bi razumela, da bi recimo skupina profesorjev in raziskovalcev na kakem strojnem faksu v okviru svojega raziskovalnega dela pogruntala kaj zelo dobrega in to dejansko iztržila na pravem trgu - to bi bilo to, ne pa kr ene študije, ki jih v resnici niso ponudili na odprtem tržišču s konkurenco, ki bi jim postavilo dejansko tržno vrednost in ceno. Te njihove študije bi morale biti genialne in izjemno uporabne, da bi upravičile tako visoke prihodke ene dodatne zelo dobre plače na mesec - in to vsak mesec, deset + let!

Ja, možgani so (poleg jeter) organ z najbolj intenzivno energijsko presnovo. Intenzivno razmišljanje zahteva tudi intenzivno izdelovanje in transport živčnih prenašalcev (nevrotransmiterjev), vzdrževanje receptorjev in živčnih poti, transport ionov in vzdrževanje njihovega ravnovesja ... in ko se tak sistem postara, če ni narejen res iz kvalitetnih materialov (stvar genov najbrž) začne crkavat ...

Znesek, ki ga je pokasirala Cankarjeva, je neto - to preračunano v bruto, pride blizu milijona evrov. To pa je znesek Nobelove nagrade! V današnji Sobotni je Žerdin malo preračunal in prišel ob upoštevanjem uveljavljenih avtorskih honorarjev za navadne državljane (a tudi strokovne in izobražene!) do ugotovitve, da bi za to, kar je pokasirala, če bi dobila običajen avtorski honorar, morala napisati najmanj 50 povprečno debelih knjig na leto! Me prav zares zanima, kaj tako genialnega je ta ženska ustvarila, da si je to zaslužila. In kje je našla cajt za to??? Jaz se lahko počutim kot popolna tepka, ker ob službi z nepolnim delovnim časom komaj komaj najdem cajt, da napišem en do dva spodobna članka na mesec, jih ponudim na založniškem tržišču (in se grem čisto pravi kapitalizem - če jim bo všeč, bodo kupili, če ne, pa pač ne) in zaslužim tistih dvesto evrov, da doštukam plačo do konca meseca. In seveda taisti osebi na kraj pameti ne pride, da bi učitelji dobili pošteno plačana nočna dežurstva na šolskih taborih ali za izvrstne raziskovalne naloge z dijaki dobili kak dodatek k plači za kvalitetno delo ali kako uro dela izven rednega delovnega časa celo plačano (in teh ur je res lahko nezanemarljivo veliko), ne, gospa ministrica je jasno zaukazala, da morajo navadni učitelji delati nadure zastonj. Da raje ne pomislim, kaj vse bi se dalo narest z milijardo evrov, ki je šla za take in podobne izredne zaslužke akademskih elit! To je denar, ki je bil namenjen za šolstvo in znanost in s tem bi lahko npr. opremili vrhunski raziskovalni laboratorij, podprli kako pomembno raziskavo in na njej zaposlili sposobne mlade raziskovalce, ki odhajajo v tujino, ker pri nas nimajo za preživet, medtem ko si elite delijo "Nobelove" nagrade ...

Jaz se ob tej novici vprašam: ZAKAJ? Kdo je zadaj in kaj hoče, kar mu je bolj dragoceno od (nekaterih) človeških življenj in (nekatere) kulturne dediščine? Ali hoče tudi za tako visoko ceno sprovocirat vojno, ki jo potrebuje, za kaj že?

Pa še tole: treba bi bilo JAVNO OBJAVIT vse njihove "študije" in ekspertize in honorarje, ki so jih dobili zanje. To pravzaprav ne bi smelo biti problematično s stališča zasebnosti - to SO javne zadeve, tako vsebina študije kot tudi honorar zanjo. Mislim, da bi to razkritje moralo odnesti marsikoga z njegove visoke akademske pozicije - že s stališča akademske ravni kvalitete in etike, če so že z zakonodajo poskrbeli za legalnost svojega početja.

Mladi raziskovalci so večinoma prekerci, ki dobijo po doktoratu brco v rit. Stara akademska elita pa jih zaradi ščitenja svojih interesov drži "stran od korita", torej od možnosti samostojnega dela in raziksovanja, ter jih izkorišča za manj ljuba opravila. Še več, institucije ki bi morale biti nosilni stebri raziskovanja in kulture pri nas, imajo prepovedano zaposlovanje, čedalje več zaposlenih se out-sourca in prehaja v prekerne oblike dela. Ogromno talentiranih študentov, ki bi lahko slovenski znanosti in kulturi zelo veliko pripomogli tako odhaja v tujino, ali pa povsem obupa nad svojim področjem za katerega so talentirani. Gre za sistematično uničevanje intelektualnega potenciala Slovenije, v imenu interesov nekaterih. Zgoraj napisano je cp enga komentarja na Picotov link. Mene pa preseneča, da se politiki in nekateri drugi delajo presenečene - to se vendar dogaja že dvajset let - že vsaj od sredine devetdesetih, ko sem bila jaz kot mlada raziskovalka temu priča na faksu. Od takrat se je samo še razpaslo na te gromozanske vsote denarja. To se ne dogaja samo na faksih, to se dogaja tudi na ministrstvih. Takole to gre (vem iz PRVE roke - znanec mi je to sam povedal enkrat v trenutku iskrenosti ob enem kozarčku preveč): Tisti, ki so pri koritih (t.j. razni doktorirani ministrovi svetovalci za N področij) imajo plače, ki so pač zakonite in v skladu s plačnimi razredi v javnem sektorju. Potem pa pri nekem XYconsulting d.o.o. naročijo neko kao študijo, ki jo kao potrebujejo. To študijo sami napišejo čez vikend. Na ministrstvu nakažejo denar tisti firmi. Firma pokasira procente, denar pa pod mizo preda ministrovemu svetovalcu (ki ima praviloma najvišji naziv "svetnik" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png - pa mi dejansko živimo v Butalah, saj bi bilo smešno, če ne bi bilo na drugi strani na tisoče revežev). Moj informator mi je priznal, da mu taka čez vikend napisana študija navrže 10 do 20K evrov! (nekaterim iz vrhov naše "intelektualne" elite najbrž tudi več). In tako si po potrebi "popravljajo" plače. Tistih "študij" pa itak nihče ne bere in tudi ne preverja kvalitete - saj so oni so pač najvišja avtoriteta na svojem področju. In potem še dobro vprašanje, zakaj vsi kar molčimo in ničesar ne ukrenemo. Ker vemo, da so stvari pokrite z zakoni in premočjo elit, mi se pa počutimo majhne in nemočne in (vsaj jaz in meni podobni) preobremenjeni z vsakdanjimi jebami kako spraviti konec s koncem in vzgojiti mulce in čimceneje popraviti staro kripo in pazit, da te obrtniki ne nategnejo, ko ti pridejo zrihtat kaj pri bajti itn. itn. itn.... Ne zmoreš se zajebavat še z onimi, nimaš energije in cajta za to ... In ker so v šolah večinoma učiteljice in večinoma pridne punčke in zdaj mame, ne bodo (bomo) šle na barikade, dokler naši otroci ne bodo zares lačni ... ampak, potem naj se nas pa pazijo, znamo pozabit, da smo pridne punčke in znamo bit besne ko levinje...

Tole me spominja na cajte, ko so bili moji "kozlički" še mlajši, sosed je pa pasel svoje koze z mladiči na travničku (pravzaprav bolje jasi) zraven naše parcele. To so imeli otroci in kozlički enga skupnga veselja! Kozlički najprej skakali po mami, potem pa še po otrocih. No, na koncu so za otroci prišli čisto na dvorišče in so skakali tudi po naši Nivi. Enkrat me zjutraj zbudi eno čudno ropotanje pod oknom, pa pogledam ven in vidim kozliče, ki veselo skočijo na haubo, od tam na streho, se podričajo po sprednji šipi navzdol in - ponovi vajo.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_onfire.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Še dobro, da je bila Niva (ki je odporna na vse, razen na rjo), da mi je tole zvabilo nasmešek namesto jeze.

Ja, res je tak večer, pri nas tudi veter tuli skoz gozd, pa mački se derejo k se gonijo ...

Ma, ni nujno. Moja babica je umrla pri 94 brez kančka demence. Bila pri teh letih definitivno najbolj pameten član družine, spomin bp, razmišljala ustvarjalno in bistro, debata z njo je bila prav užitek, ker je premogla še tisto modrost, ki ti jo da kilometrina proti stotki... Je pa zadnji dve leti tudi ona preživela v domu za ostarele zaradi omedlevic kot posledice nihanja sladkorja v krvi in je zato rabila stalno nekoga v bližini. Nekaj ti sčasoma pač začne crkovat, ni pa nujno, da so to glih možgani. (še najboljš je, če je to avto http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png )

Kero sprevrženo sprenevedanje teh gejev! Kakšna nadomestna mati vendar - to je vendar čisto prava mama tega otroka in pika! Ta otrok ima mamo in očeta in to je naravno dejstvo, ne pa dveh očetov! Slej ko prej bo vprašal:, Hej vidva, kje je druga polovica mojih genov - MENE??? To NI eden od vaju, to je neka ŽENSKA, neka MAMA! Sploh to zna bit težava, če bo otrok deklica. O tem govorim, o teh odmikih od naravnih zakonov, tega se na dolgi rok ne da goljufat, posledice bodo zagotovo. Če že govorimo o psihološki primernosti - nihče me ne bo prepričal, da sta dva očeta ali dve mami psihološko primerna situacija za razvoj otrokove osebnosti. Pri čemer se mi zdi čist mim v to debato vpletat neprimernost nekaterih heteroseksualnih parov - to je popolnoma drug problem, ki s tem nima prav nobene veze. Zblojenost, ki jo sprevračanje in zanikanje naravnih zakonov (še vrste drugih, ne samo v povezavi s homoseksualci) prinaša posameznikom in družbi se kažejo na daljši rok in taka družba se dobesedno sesuva sama vase.

Nečesa ne razumem: zakaj se ljudje počutijo ogroženi od homoseksualcev? Če je zadeva stvar konsenza med dvema odraslima osebama in spoštuje etične in moralne norme družbe, ki veljajo tudi za vedenje heteroseksualnih oseb, jaz ne vidim v tej spolni praksi ničesar, kar naj bi me motilo, to pravzaprav sploh ni moja stvar. Z družbenega vidika pa je konec koncev ljudi itak preveč in ni nič hudega, tudi če se en del družbe ne razmnožuje. Sem pa odločno proti temu, da tak par posvoji tujega otroka - otrok za svoj psihološki razvoj potrebuje par oče - mama. To je naravni zakon in to relativizirat je kr eno butasto nakladanje.Že ena mama brez očeta je problem, še posebno za sina, kaj šele dve (ali obratno). Otrok ni nobena pravica za uveljavljanje (kot npr. pravica do dedovanja po zakoncu), to je naravna posledica heteroseksualnega odnosa in predvsem velika odgovornost. Družbena etika in morala mora postaviti jasne meje. V primeru homoseksualcev je absolutna meja otrok (glede odnosa z njim in in glede posvajanja). Ja, v splošnem se pa strinjam, da relativizacija družbene etike in morale po drugi strani sproža močne težnje po podpori radikalnih, diktatorskih političnih opcij z jasnimi in pogosto tudi rasističnimi, šovinističnimi in krutimi mejami. Ljudje rabijo jasne meje v družbi, da se počutijo varne. Sicer mi pa izgleda, da je evropska družba dosegla svoj klimaks in že nekaj časa potekajo vedno bolj očitni degenerativni procesi, zato se bo verjetno sesedla od znotraj (podobno kot se je rimsko cesarstvo). Pri tem morda niti ni najbolj problematična relativizacija tradicionalne morale (ki res ni absolutna in jo je včasih upravičeno postaviti pod vprašaj), bolj je problematično neupoštevanje naravnih zakonov, oddaljevanje morale od spoštovanja narave (ki zaradi tega postaja vedno bolj sprevržena, negotova in nevredna zaupanja) in neodzivanje na jasne signale iz narave, da je v tej civilizaciji nekaj hudi narobe. Vsaka civilizacija, ki se je odmaknila od narave in ni več upoštevala njenih zakonov, je stopila na hitri vlak v propad.

Ok. Eno čist fizikalno-geografsko vprašanje: Glede na hitrost porabe baterije lahko torej dokaj natančno določijo oddaljenost od vira signala. Ampak kako določijo smer oddaljenosti? Preko same porabe baterije bolj težko - če ta nima vgrajenega kakega kompasa z oddajnikom.