Iknee

pa brinove vejice ali žajbelj. Obesiš v prostor ali položiš v keramično posodo, še bolje večjo školjčno lupino, zažgeš in greš s kadilom skozi prostor.

A kar na obe strani mreže? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_onfire.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Mene pa včasih takrat, ko naša odbojkarica igra na domačem terenu, prime, da bi mal spodbudila še nasprotno ekipo, če se mi zdijo "uboge" punce nekam osamljene, ker domače občinsko prekaša in preglasi gostujoče navijače. Nisem preveč tekmovalen tip človeka, zgleda. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif Meni se je vedno zdelo hecno, ko navijači govorijo "smo zmagali ..., zmagali bomo, to smo res dobro odpeljali, skakali ..." Ampak brez tega poistovetenja najbrž ni navijaške strasti in pravega adrenalina pri navijanju. Priznam, da sem slaba navijačica, še na tekmah, kjer nastopajo moji otroci, samo pesti držim zanje in njihovo ekipo, da bi pa na glas navijala in skakala v luft mi pa nekak ne gre preveč dobro.

vse te drobcene prjatle in nič hudega misleče prisklednike boš pobila http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

verjamem. (o otrocih in Planici)

Pomlad, pa otroci, pa mlade kozice ...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Otroci imajo nekaj, kar odraslim nekak uhaja: živijo v tem trenutku, tako intenzivno in polno, z vsemi občutki. Sprašujem se, kdaj zdrsnemo ven iz tega in se motamo po preteklosti ali skrbimo ali sanjarimo o prihodnosti. Se nam to začne dogajat v puberteti? Nas iz tega meče ven šola že prej ali pa je to neizogibno in bi se zgodilo v vsakem primeru? Kakorkoli, trenutki polne prisotnosti, ko nam zavestno ali slučajno uspejo, nas naredijo tako fajn žive, otroci in narava pa imajo eno moč, da nas potegnejo v tukaj in zdaj.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Konkretno Prezelj (ki sicer srečuje abrahama), on je profi fotograf in gorski vodnik, včasih je bil formalno zaposlen v vojski, tako kot veliko drugih s statusom vrhunskega športnika (npr. biatlonci, tekači, nekateri smučarji ... tudi Majdičeva je vojakinja). Zasluži najbrž dovolj, da ima tudi družina kaj od tega, je pa zagotovo precej odsoten. Vsaka vrhunskost ima tudi drugo plat kolajne, ki je javnost ne vidi, familija pa še kako občuti. Tudi vrhunski znanstveniki, gospodarstveniki, umetniki so veliko odsotni iz familije. Včasih so se vrhunske odprave delno financirale iz državnega budžeta za vrhunski šport, delno so bile sponzorirane od podjetij, pa mladci so v glavnem kar precej sami oddelali - npr. višinska dela, ki so kar dobro plačana, ali pa učenje smučanja v smučarskih šolah ipd. Dokler živiš pri tastarih in nimaš familije, kar nekako znese. Uspešnost v šoli pa ob tem šepa, eni res zraven še pridno študirajo, eni pa vlečejo študentske statuse v nedogled. Včasih je to čist dobro zneslo, zdaj pa najbrž ne več. Dobijo pa najboljši zato več denarja iz marketinških pogodb - turno smučanje in gorski športi so vedno bolj popularni in oprema postaja velik biznis. Alpinisti so mal posebni ljudje - imajo ogromno volje, energije, vztrajnosti in so pripravljeni marsikaj potrpet - ne pa živet brez hribov. Egoizem? Ja, mogoče v enem vidiku res, čeprav je Prezelj drugač fajn človk. Če mene vprašaš, bi imela rajš srečnega alpinista, ki je takrat, ko je prisoten, fajn, kot kakega zamorjenega nergača, ki je vsako popoldne in vse vikende doma in najeda celi familiji, pa čeprav bi fajn živeli od njegove plače.

V danih razmerah najbrž sploh ni bilo realno možno uveljavit nekih naših "prednosti", ker bi se sistem moral razvijati postopoma, organsko, da bi se lahko to nekako vgradilo, prilagodilo, to pa ni bilo možno tudi zaradi pritiskov iz Evrope, ki ne tolerira odstopanj od svojega sistema in interesov. Zato je ostal prostor in priložnost ravno za to, kar omenjaš: pohlep in neučakanost, jaz bi tu dodala še narcisoidno zaverovanost izključno v svoj lastni kratkoročni interes. Če je prepozno, je pa vprašanje - v prvi fazi razvoja stvari zagotovo, kaj se bo pa v bodoče dogajalo z zahodnim kapitalističnim sistemom, bomo pa še videli... (ali pa naši otroci...)

Pa odkod tebi ti psihološki profili http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png. No, sej, če prov pomislim, z veslači ponavadi res ni težav v šoli, torej so mogoče res piflarji, ampak ne čist stereotipni, pa tud so izjeme, majo tud svoje špure, hehe.

Če gledamo športnike po moškem izgledu, definitivno (no,vsaj za moj okus) zmagajo veslači - kako pa ti tipi dobr zgledajo! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/srcoci.jpg, pa še psiho imajo večinoma precej fajn - spada k ravnovesju čolna na vodi najbrž in usklajevanju veslanja v dvojcih in četvercih ... Tako da ni nujno, da gre moškost skupaj z napihnjenim egom, agresivnostjo in aroganco. Skakalci so pa res bolj osnovnošolski fantki, ja.

Če dobro pomislim, se mi kaže vse to, kar se dogaja, kot neizogibno - drugače sploh ni moglo bit. Zahodni kapitalizem je nekaj specifičnega, razvijal se je postopoma v državah z neko značilno zgodovino in družbeno - ekonomskim razvojem. Pri nas je družbeni in ekonomski razvoj šel drugače in sploh ni nobene realne možnosti, da bi se čez noč kar priklopili na zahodni tip kapitalizma in bi naša ekonomija in družba lahko dobro funkcionirali. Zgodba o uspehu je bila zato iluzija že v štartu. In zahod je to zelo dobro vedel, tako kot so dobro vedeli, kako potegniti korist iz priključitve vzhoda EU. Večja kot je razlika, večje je razsulo v družbi: ko so Evropejci vsilili svoj sistem Indijancem, Aboridžinom in Afričanom, so posledice družbenega razsula katastrofalne (sesuje se notranja struktura družbe, vrednote, ekonomija ...), pri nas tako velikih razlik ni, je pa destrukcija v družbi vseeno zelo občutna. Ujeli jih ne bomo nikoli, razen, če se bo sistem zahodnega kapitalizma moral resetirat, ker ne bo zdržal lastnih notranjih napetosti in degeneracije, v tem primeru pa znamo imet celo kaj prednosti, če bomo seveda imeli dovolj zdrave samozavesti, da bomo te stvari prepoznali in delali po svoje, ne pa po ovčje sledili drugim v prepad.

Ne zastopim čist dobr - a smučarski skoki in biatlon so babji športi? Je pa najbrž res, da se pri hokeju in fuzbalu spodbuja agresivnost in napihovanje ega, pri teku (sploh pri biatlonu), pri skokih in veslanju pa nadzor nad čustvi in koncentracijo in to se pozna na karakterju. Možno je tudi, da določene obremenitve (vzdržljivostne) res malo zabremzajo ali pa omilijo intenzivnost pubertete pri fantih (ampak tole zdaj govorim na pamet - ne vem, če je to res) kake druge pa to še ojačujejo. Vem, da so, na primer, v indijanskih plemenih pubertetniške mulce gnali na pohode, gotov tud zato, da so mal lažje krotili stranske učinke izbruhov testosterona ..http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/schwitz.gif. A, ja, no še to: tud judoisti so v glavnem fajn, mogoče zato, ker vse napetosti in agresijo spravijo ven na treningu, ego jim pa sproti uravnavajo močnejši tekmeci, ki jih vsake tolk namlatijo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif​ . No, še vedno priznam, da je to pogled ženske. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_kisses.gif

Vsem tem tipom manjka kaka koza za pomolzt, par kubikov drv za nasekat pa tak ...pa da mal pogledajo v naravo in razmislijo, kaj bodo posejali in kdaj, da bo letina dobra. Neverjetno, kako to pomaga zoper napad reptilov.

Učim dijake v športnih oddelkih in mi je zanimivo opazovat, kako se športniki v različnih športih po karakterju, pa tudi po vrednotah in odnosu razlikujejo. Zdej ne vem, a je to zaradi športa, ki jih oblikuje, al pa določeni športi privlačijo določen tip ljudi. Kakorkoli, moja lestvica bi bila približno taka: smučarski tekači ga zmagajo - skromni, spoštljivi, a osebnostno močni, vztrajni in zanesljivi, sledijo jim veslači in skakalci, velika večina teh športnikov so zelo fajn ljudje. Potem so športi, kjer imaš take in drugačne - plavanje, atletika, smučanje, odbojka...najdejo se zelo fajn, pa tudi taki s težkim karakterjem, velikim egom. Na konec lestvice pa bi dala fuzbalerje in hokejiste, s temi imamo pa najslabše izkušnje. Domišljavi, vzvišeni, agresivni in pogosto arogantni, ne samo do učiteljev, tudi do sošolcev. Izjeme od tega žal precej redke. Tudi tenisači znajo bit mal te baže - tenisa se še vedno drži ena elitnost in to se pozna. OK, to je samo mal opažanja, za nazaj in kot zanimivost, saj ne gojim nekih predsodkov. Vsako leto, ko dobim novo generacijo športnikov, se zavestno "resetiram" - jih obravnavam z nule, pa tud med letom jim dam priložnost, da se pokažejo drugačni, da razvijejo poleg športnih tudi človeške kvalitete.

Mah, tile Rothschildi ... saj mogoče je v tem mojem mal naivnosti, ampak jaz jih v resnici sploh ne vidim tako zelo močne - v končni fazi so bistvu šibkejši od kakega amazonskega ljudstva - kaj pa je vse to, kar imajo, v primerjavi s tem, kar imajo ljudje, ki znajo živet in preživet od pragozda, a? Tista njihova bajturina je en kup ničvrednega kiča v primerjavi s pragozdovi - tega itak v resnici ne moreš imet v lasti, čeprav si eni kreteni to domišljajo, lahko samo znaš tam živet. Čist lahko, da imajo nevemkakšne obrede - a če nimajo obreda, ki bi jih povezal z naravo in jim omogočil, da bi jo slišali in razumeli, vse skupaj ni vredno NIČ - se lahko kar izstrelijo v orbito ali še dlje. Na Zemlji je ekosistem nad vsemi sistemi, ki jih imajo te elite. Če greva kak Rothschild in jaz v gore in prileti plaz, bova nastradala popolnoma enako, preživel pa bo tisti, ki bo znal poslušat goro in bo zaslutil plaz ... njegov drek pa prav tako smrdi kot tvoj ali moj. To govorjenje o njihovi moči je je del pranja možganov ljudstva, ker oni pravzaprav niso sposobni prejemat energije Stvarstva, ampak jo črpajo od drugih ljudi, zato vsi ti simboli moči - saj kdo v resnici za svoje življenje rabi gradove z vso tisto navlako??? Fantje, ta cesar je gol!

ja,hvala, no, lepo,da me tako vidiš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif . Ja, biti dovolj dober (idealnih ali vsaj blizu temu itak ni) starš najbrž pomeni, da ne prenašaš kakih hudih travm naprej, da nisi zasvojen z odnosi (ali s čimerkoli že) in zato lahko vidiš, začutiš otroka in potem ne rabiš nevemkakšnih navodil in obsežnih šol za starše, intuitivna vzgoja je ena dost naravna reč in z nekaj znanja zraven bi nekak bilo to to, kar otrok rabi. Kar se izbire partnerja tiče (pa konec koncev tudi tega, kakšnega otroka "prikličeš" k sebi), je pa najbrž stvar precej večplastna - lahko je to, lahko ono, pogosto tud težko doumljiva na prvo žogo ... Domoljubka o tem fajn razmišlja v zgornjem postu.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Mi smo imeli pred leti, še v Ljubljani, eno labradorko in eno črno muco. Vsak dan je mimo vrtne ograje patruljirala ena nemška ovčarka in uživala v svoji psihofizični premoči nad našo labradorko, ki je sicer nekaj simbolično rentačila za ograjo, ampak ko je ona ovčarka povzdignila svoj greben in glas, se je naša reva na lastnem dvorišču raje umaknila od ograje, za vsak primer. Ampak potem se je mačkica (ena taka mala, nežna črnuhica, ampak strup se itak skriva v majhnih flaškah, to vemo) odločila, da je temu razkazovanju moči treba konc narest in je šla do ograje, dvignila greben in besno zapihala - da ti vidiš zdaj ta ovčarski "pogum" - stisne rep med noge in se odkatapultira na ono stran ceste! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Potem sva s sestro na vrata pritrdili izvesek "Pozor, huda mačka!"

Ja. Saj se celi, včas mal počasnej, kot bi rada, ampak gre, res. Ne se preveč obremenjevat s hrano, bo že.

Ma, lej, Pico, inteligenca je precej omejena zadeva v življenju. Za ene stvari - npr. "izbiro" partnerja, pa tud starševstvo nenazadnje, rabiš met poštimane še druge stvari - čustva, na primer, predvsem pa občutek zase, za svoje bitje, iz česar izhaja tud občutek za druge ljudi in za zdrave meje, to je en zelo globinski občutek, ki nima z inteligenco a ma baš nobene veze. To se ne kaže samo pri izbiri partnerja, na drugačen način se pri nekaterih ljudeh kaže tudi pri starševstvu. Poznam superinteligentne ljudi, ki na zunaj zelo dobro funkcionirajo, so pa obupni starši, ker so čist brez - rečmo temu po domače brez psiholoških pametovanj - filinga. Kar seveda ne pomeni, da inteligenca izključuje čustva ali občutek za soljudi in otroke, mislim pravzaprav, da to dvoje ni v nobeni korelaciji.

Hm. V vsakem takem nihanju je energija, ki se mora pretvorit, preobrazit, iznihat ... to je proces, ne stvar trenutne odločitve. In tudi v tem je ljubezen, včasih izražena na skrivnostne in osupljive načine, včasih se lahko odkrije šele po veliko ovinkih in nihajih daleč v temo... Vse to spada k Življenju.

Prehrana je samo del psihofizičnega stanja. Nekje pač imaš eno ravnovesno točko v tistem obdobju življenja. Če teraš s prehrano v eno smer, te bo toliko bolj vleklo v drugo in slej ko prej bo zelene smutije zamenjala požrtija s picami in podobnim džankom. Ko poštimaš to notranje ravnovesje in nehaš divje nihat sem in tja, tudi nehaš obsesirat s hrano in to sploh ni več tema - pač ješ, kar ti ustreza in se ne obremenjuješ s tem več. Hočem rečt - tole obsesiranje s smutiji in nekimi orto "zdravimi" dietami je del problema, ne del rešitve. Da ne boš mislila, da kr neki pametujem - sem šla sama pred leti skozi nekaj takega.

S tem se zelo strinjam. Idealno je človekov miselni konstrukt - ena kombinacija potreb, želja in vrednot, v naravi nekega statičnega idealnega stanja sploh ni, narava kot celota deluje kot dinamično - ravnovesni sistem. Gre za to kako smo naravnani - čeprav je tudi naravnanost stran od ravnovesja oz. destruktivnost del procesa, ki se v tistem trenutku ni mogel odviti drugače. S tem ne mislim opravičevat ali celo podpirat destruktivnega početja - še vedno je vsak odgovoren za svojo naravnanost, je pa lažje živet in nenazadnje tudi lažje delovat in pomagat, če stvari pogledaš in dojemaš malo širše oz. globlje.

Seveda, ženska je vsaj neodgovorna, če že ne zmešana. Ampak to nima veze s homo posvojitvami, trdno sem prepričana, da je delež ljudi, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov niso sposobni za odgovorno in dovolj dobro starševstvo, a otroka kljub temu hočejo imet, kar približno enakomerno razporejen med hetero in homo usmerjenimi ljudmi. Tako da to, da ga hetero starši serjejo, ne more bit argument za homo posvojitve . Ampak zdaj bom pa nehala o tem, ker se res že ful ponavljam, tudi če nekateri še kar dajete to kot argument.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png