sin

zadnjič sem slišal, da ja harala inšpekcija po tržnicah in recimo na šišenski v lj. ugotovila da polovica prodajalcev ki govori da ima domačo slovensko robo laže in zavaja narod. menda imajo del robe slovenskega porekla, večji del pa dobijo iz italije in potem prodajajo kot njihovo domačo robo. našel prispevek iz glavne tržnice: http://tvslo.si/predvajaj/na-trznicah-niso-vsa-zivila-slovenska/ava2.137385098/

Saj tudi pogledam, enkrat letno morda. Zadnjič sem si rekel da bom končno enkrat pogledal Zavca, k tolk govorijo o njem in sem gledal ta zadnji njegov boj v Mariboru al kje je že bila tekma z enim afričanom mislim da. No, kaj naj rečem drugega, kot da se ponovim od zgoraj ja in? Ampak to jst, kdo ki je ljubitelj in poznavalec, pa morda pač rajši Zavca ane. Imam smiselno vprašanje glede na naslov teme: Kaj vam da gledanje boksa oz. zakaj gledate boks?

Tut jst, pa je fajn s sabo in tabo debatirat. Da. Izražamo mnenje glede na počutje in zavest. Enkrat z jezo, enkrat v žalosti, apatiji, veselju, pač čustvenih stanjih prežetih s prepričanji in določeno mero zavedanja. Da, tudi zato je fajn da si različna mnenja dopuščamo. - Po moje je človek naravno gibalno bitje, tudi rad se igra, tekmuje, je njegov izraz, ga motivira, mu daje dobro komponento ega, ga brani pred depresijo, ga povezuje z drugimi, neguje edino telo ki mu je dano, itn, a igro spreminjamo v bitke, ki pa so (se povsem strinjam s teboj), milijonkrat boljše kot vojne. Če bi vsi rajši boksali kot se vojskovali, bi premejduh da živel lepš na tem sveti.

http://maticzorman.files.wordpress.com/2010/04/2010_04_04_boks_photo_matic_zorman2-copy.jpg http://gallery.photo.net/photo/6747058-md.jpg

Nedokazljivo je dejstvo! Mnoge več je nedokazljivega, iluzij, izmišljotin in vsega neznanega, kot pa človeku znanega in poznanega. Mnogo mnogo mnogo več. - Dejstvo! Vprašanje torej je, kdo je večji vernik, tisti ki verjame zgolj v dokazano (saj vemo da to pomeni zelo omejeno, ker je podležno trenutnemu dojemanju zavesti oz. stopnji zavedanja), ali tisti ki verjame vse oz. dopušča možnost, da obstaja nedokazljivo in hkratno verjame tudi v dokaze oz. jih razume kot predlog stroke oz. znanosti; dokaze katere naposled presoja bodisi na podlagi osebnih izkušenj, priporočil stroke, priporočil in izkušenj drugih, realnih in osebnih opažanj, prepričanj, intuicije, občutka ali česa drugega. Torej verstvo in religijo prav tako lahko razumemo kot predlog, kot vir motivacije. V kolikor ta možnost prinaša v življenje človeka več sreče, motiviranosti, ipd, temu ne moremo reči slabo. Seveda pa človek lahko verjame marsikaj. Lahko verjame da bo jutri potres in se bo slovenija sesula in postane žival, ki počne kar mu je volja, podobno kot so počeli vojaki z žrtvami v bosni, srbiji in hrvaškem, podobno kot počne del skorumpirane znanosti, ki se izživlja nad nemočnimi bitji. Kako krut je človek lahko, ki verjame v slabo ali ki ne verjame v moralne vrednote, ter so njegove predstave o življenju in smislu takšne, ki so na škodo drugim bitjem. Kako motiviran je lahko tisti, ki verjame v dobro in živi določene moralne vrednote (okvirje), ki prinašajo v družbo boljše in bolj zdrave odnose in boljše pogoje za skupno bivanje. Seveda, zato je potrebno zavedanje in razumevanje. Potrebno je še mnogo drugega. Omenjaš tudi neznano, nedokazljivo, kar je zelo drugačno od religije, saj je religija uokvirjena in ponavadi prirejena za določeno okolje in določene energije, v kolikor je dovolj prilagodljiva. Religija ima z neznanim morda zgolj procent ali dva, vse drugo je človekov način bivanja tukaj in sedaj in govori o njegovem bivanju tukaj in sedaj. Pomeni da daje okvirje in smernice, napotke, ki jih lahko razumemo kot priporočila. Pomeni, da v praksi stremi k zemlji in vsakodnevno življenje človeka. Religija je delček instucionaliziranega verovanja ali del uokvirjenega verovanja. Prav tako je tudi z vero, je elastična kolikor si posameznik to dopušča. Znanost pa je v praski in teoriji še dosti bolj toga, zafiksirana, trdno uokvirjena, neizprosna, čeprav se naposled tudi izkazuje kako omejena in zmotljiva je v svoji togosti. Pogosto je ona sama tista, ki sebi dokaže, da se je v neki preteklosti motila, ko iznajde kaj novega, ko spodvrže, ovrže predhodne ugotovitve in načine ter priporočila. Praktično je togost njena vrlina, saj se najpogosteje naslanja na dejstva, ki so plod trenutnega zavedanja in znanja določenih ljudi, ki naj bi bili strokovnjaki v znanju določene smeri oz, znanj, a hkrati je togost tudi njena slabost. Religija in znanost imata smer in namen usmerjen v življenje sedaj. Torej govorita v okvirjih. Vera kot verstvo prav tako, a je na splošno manj oprijemljiva, saj se lahko izraža med vsemi ljudmi v zelo različnih oblikah, če vere kot take ne razumemo preveč togo. Morda bo vera obstajalo toliko časa, dokler človek ne bo razsvetljen in ozaveščen do stopnje, ko bo razumel. Do takrat si sicer pred neznanim lahko zatiskamo oči in rečemo da ne obstaja, ker neznano ne moremo dokazati (takrat itaq ne bi bilo več neznano), a del nas se sprašuje, kot se sprašuješ ti, sicer tukaj ne bi pisal, ampak bi se morda ukvarjal s čim drugim, a ti očitno pač ne da miru. Zame so zanimiv prikaz vere v praksi skandinavske države v primerjavi z bolj poganskimi. Protestantizem je imel veliko vlogo v razvoju držav na severu. Seveda pa je težko ugibati kaj bi bilo, če vere tam ne bi bilo. Ni črno belo. Samo moje mnenje. Svoboda do razmišljanja je edinstvena moč božanske kreacije v vas in vaša največja zabava je, da te svobode ne izkoristite in jo celo popljuvate, ter mislite z ritjo. Prestavite vaso zavest tja, kamor sodi, in se učite misliti z zdravo pametjo in ne več z mislimi velikih mislecev, ki jim ni do drugega kot do izboljšanja svojega lastnega statusa. Vse človeške ideje, vse to, kar je človek ustvaril ima veliko pomanjkanje. Malo pomislite na to. Prijeten večer vam želim in ne bom vam več jemal časa. ~ Krishnamurti

Kvaliteta zaslužiti. Odvisno kaj, kdaj in kako. Da. O tem sem govoril v temi samomor. Da in ne. Koliko ima kdo uvida ne veš in ne vem. Oziroma veva zgolj deloma. Morda samo misliva da veva. Boksa ne obsojam, a meni pač ne pomeni veliko. Imeti tukaj mneje je problem. - Kar se tiče slikce, je pač slikca. Pove kar pove. Tako kot mnoge druge. Nekomu eno, drugemu drugo. Moja objava je moje mnenje, tvoja tvoje, od drugih njihovo. So mnenja. Mene tvoje ne moti in ga razumem. Slikca je predvsem realna! Pove o tem, kako kot družba vrednotimo in kje se nahaja skupna zavest. Linija med moraliziranjem ali podajanjem menja je lahko iz razumevanja različno, saj vse kar pišemo ljudje različno sprejemamo. Nekdo razume zgolj kot mnenje, nekdo kot moraliziranje, nekdo kot bluzenje, nekdo kot nakladanje, nekdo kot kretenizem, posiljevanje,... you name it. Vse sorte dodajamo zraven temu, kar je nekdo napisal, saj razumemo prek lastnih vzorcev, prepričanj in predstav. Vsak si sam ustvari svoje mnenje ali kot praviš živi in pusti živeti. - Razumevanje tega citata je pogojeno z zavedanjem posameznika. lp

Ha ha sej jst se čist strinjam s tvojim mnenjem. Kot vera, kot šport, kot veliko tega je, ker potrebujemo ali pa vsaj mislimo da potrebujemo v fazi lastnega razvoja. Ni naključje. Nikjer ne pravim da tega naj ne bi bilo ali da ni prav da je. Pisal sem o lasten doživljanju. Povedal svoje mnenje. Kot moraliziranje je razumljeno veliko stvari. Zame pomeni moraliziranje to, da nekdo nekaj govori, drugo počne. Stojim za tem, da je vse odvisno od pristopa in namena. lp

http://i.eatliver.com/2011/7967.jpg

Cherish Afternoon

Fajno povedo

Ja, kot pri vsem je odvisno od pristopa in namena. S posploševanjem lahko delamo krivico. Boks je grob, življenje je mnogokrat še dosti bolj grobo. Pa če tudi jaz malo posplošim: Problem pri boksu kot pri mnogih športih je denar! Danes človek ne ve več, ali je boj med dvema pošten ali ne. Veliko pišejo o športnih prevarah, pogosto pri nogometu. Pri boksu pa je že znano, da nekdo izgubi za denar. Za denar torej nekateri počno preveč stvari in s tem ne širijo vrednost določenega športa, temveč tiste manj lepe plati družbenih okoliščin in slabosti ljudi, ki se vrivajo v še tako sleherno špranjo človeških aktivnosti. Žal morda nekateri nimajo veliko možnosti da bi ne bili pošteni, saj jih stisnejo v kot, so revni in nimajo izbire. Tako postanejo podležni osebnim potrebam in željam pred širšim namenom. Sicer pa je meni poredko bilo pogledat boksarsko tekmo. Ne vem zakaj, morda sem se učil in si ustvarjal mnenje o tem, kar nekdo počne. Pred mnogimi leti, je tudi meni ta šport bi bolj kot ne kar nekaj. Predvsem zaradi tega, ker nisem v njem videl (in tudi sedaj ne vidim) večjega smisla. Smisla v tem, da okolju, gledalcu da nekaj koristnega. Nekaj kar kar bi napolnilo. Kot pri mnogih stvareh če že, rajši vidim lastno soudeležbo, kot pa da gledam to, kar bi lahko počel sam. Razen v kolikor se učim od boljših od sebe, terej z namenom, ne zaradi prepuščanja. Kratkočasje ali kakšen drug razlog zakaj sem preko zaslonov gledal boks, pa so pač trenutki, ko sem izbral kar sem, torej gledanje boksa, ki mi menda nikoli ni dal tistega, kar bi zame bilo navdihujoče, motivirajoče ali kako drugače koristno. Zgolj pretok moje pozornosti do osebe, ki si je nadela rokavice zato, ker je to njen poklic. Kruha in iger je velel narod. Ne zanima nas prihodnost, ne sedanjost, ne preteklost. Hočemo živeti sedaj, pa čeprav teče kri, pokajo arkade, se lomijo nosovi in se gora moči, ob kateri bi izgledal kot palček ponižujoče sklanja nad drugim marsom. Nad drugo občudovanja vredno kreacijo človekega telesa. Sočutje je občutek ki sem ga nekoč doživljal pri boksu, sočutje. Danes pa je boks postal že skoraj kot joging. Še en izmed športov, ki so sami sebi namen. Morda so boji velikih zares samo še preteklost. - http://us3.memecdn.com/To-think-that-a-person-who-kicks-a-ball-wins-300-times-more-money_o_146547.jpg

Pa kaj bi še zdej rad od mene!? A ti ni že dost. Namiguj ti sam sebi če ti paše, boš imel veliko dela.

“To a man whose mind is free there is something even more intolerable in the sufferings of animals than in the sufferings of man. For with the latter it is at least admitted that suffering is evil and that the man who causes it is a criminal. But thousands of animals are uselessly butchered every day without a shadow of remorse. If any man were to refer to it, he would be thought ridiculous. And that is the unpardonable crime.” (v) ~ Romain Rolland, Nobel Prize Literature 1915

Ma ti si res pravi vedež. Najprej govoriš o "dejstev", češ da mučim žival, hkrati me obsodiš da silim iz ene skrajnost v drugo (kot pač skrajnost rauzumeš ti sam) in celo da sem slab kmet. - Super, sami "povsem logični" zaključki o meni, na podlagi tega, ker sem vstavil v zemljo palico z zvokom, ki moti voluharja. Bravo" plosk plosk plosk Ko ti zadevo argumentiram in uvidiš da so tvoje sodbe iz trte zvite, pa postaneš pozavalec mojih izkušenj z voluharji ter mojega zagovorništva živali Res, ni kaj, pravi strokovnjak si. Celo več, očitno imaš izkušnje tudi z drugimi zagovorniki živali. A smo ti trn v peti? Zakaj, a ti mučiš živali? Zanimivo ti je izgleda bolj zaje. kot pa kaj drugega, ker si tako zelo prepričan v to kako jaz/drugi pojma nimamo. Hotel mene prikazat v luči, kot bi ti želel me videti, ker ti je pač težko sprejet moje drugačno razmišljanje od tvojega. A je to tolk težko priznat al kaj? Saj pa znamo brati ane.

Da, stvari niso črno bele.

ha hahaha od tita si solato dobila

Voluhar ima čist dost placa naokol, kolikor želi pravzaprav. Tako mu ni treba glih tiste male njivce zasedat in gre preprosto drugam,. Tako ne gre za nikakršno mučenje. Voluhar ima skopanih dovolj rovov, da se preprosto umakne. Že če je človek prisoten na njivi, se mogoče umakne, saj človeška dejavnost, hoja itn, prav tako oddaja zvoke. Namreč po tem takem je po tvoje mučenje tudi to, če ima človek sploh njivo, ker ko orje, vozi traktor, hodi po zemlji, štiha, itn, pač oddaja zvok in tako muči voluharja. ha haha Sploh pa zvok ni zelo močan, če ga primerjam recimo z nek osebni avtomobilom, v čemer je slednji morda 100x močnejši. Naposled pa, če "te" tolk prizadane zaradi bogega voluharja, ker se mora umakniti malce stran, naj ti povem, da zemlja zvok z vsakim metrom bolj zaduši. To pa pomeni, da tam kjer je njiva pač ne bo in bo zato drugje, kjer je ni in kjer ne sliši vibriranja. In še zadnje: če slučajno obstaja možnost, da voluhar zaradi zvokca ki se pojavlja v intervalih trpi, lahko rečem samo da mi je žal. Namreč ko sem njivo ustvaril o njem ni bilo ne duha ne sluha. Pojavil pa se je šele kasneje. Mislim, da če je prišel, bo pač tudi odšel, saj mu rove nisem zasedel, zafilal ali kaj drugega, kot to nekateri počno.

Ha, no nekateri pa imajo težave z bezgovimi cveti: http://www.presnisvet.net/viewtopic.php?t=757 Mislim da ni dobro dati preveč cvetov naenkrat. Pišejo celo tole: "vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico." iz http://www.bodieko.si/tag/bezgov-sok no, jaz prvič nisem imel nobenih slabih stranskih učinkov. danes pa malo ha ha

http://www.lunin.net/forum/index.php/topic/163-vera/page__st__50__p__1055633779entry1055633779

Navaja še: -- Kako ste to ugotovili? “Zahtevali smo, da nam na ministrstvu pokažejo dokumente. Sklicevali smo se na zakon o informacijah javnega značaja. Pet ur smo čakali na hodniku. Niso našli fasciklov. Nato pa smo le dobili dokumente, iz katerih je bil jasno razviden scenarij. Župan piše na ministrstvo: 'Naša voda je onesnažena. Kaj storiti?' Priložen je laboratorijski izvid. V vodi je preveč nitratov in drugih strupov. Odgovor ministrstva: 'Merite naprej.' Županu niso naročili, naj opozori prebivalstvo, da voda ni pitna, da so ogrožene nosečnice in majhni otroci. To je v enajstih občinah potekalo nekaj let; v pokrajini, kjer je največ abortusov ter največ raka na želodcu in debelem črevesju.” - Kje vidite izhod? “Ključ do prehranske varnosti je čim krajša pot hrane od vil kmeta do vilic meščana. Lahko bi se zgledovali po Angležih, ki imajo danes tako samooskrbo s hrano, kot smo jo včasih imeli mi. Sprejeli so državni program (www.defra.gov.uk), ki vključuje izobraževanje v vrtcih in šolah, spremembe prehranskih navad, kmetijske politike, sistema subvencij, tržnih mehanizmov ... Skratka, odločili so se za popolno prenovo družbe. Cilj je, da do leta 2030 dosežejo stoodstotno samooskrbo. Spoznali so, da je prehranska varnost ključna za nacionalno varnost. Uvedli so tudi brezmesni ponedeljek kot modni trend.” Je manjša poraba mesa res le modni trend? “Seveda ne. Z medijsko podporo so dosegli, da je brezmesni ponedeljek zaživel, za tam pa se skriva zelo enostavna matematika. Kilogram govejih zrezkov manj pomeni 20 kilogramov žitaric več. Če le za malenkost zmanjšamo prirejo mesa, lahko nahranimo veliko več ljudi. V Sloveniji pa imamo po zadnjem popisu okrog pol milijona krav in le nekaj manj prašičev, kar je bistveno preveč. Ne zmoremo jih prehraniti, zato več kot tretjino krme uvažamo. Posledice so katastrofalne. Preveč je živalskih iztrebkov, zato se reke spreminjajo v greznice. Zaradi silaže že konec maja kosijo travnike. Po vsej državi se valjajo v plastiko zavite travnate bale, ki jim jaz pravim kar dinozavrova jajca. Zaradi intenzivne košnje in polivanja gnojnice po travnikih bo večina cvetnic izumrla. Raste le še trava, in čebele nimajo kaj jesti. S travnikov smo jih pregnali na koruzo in oljno repico, ki sta obe zastrupljeni. Pa smo spet pri čebelah! Tudi zato umirajo. Vidite, kako je vse povezano!?” No, sin je tule kao največji težak. Prav, a očitno nisem edini ki misli kot misli. In očitno so razlogi za tako razmišljanje celo večji kot sem mislil da so, čeprav se že dosedanji zelo preveliki.

Nič novega. Smoothiji delujejo učinkovito in učinki so ponavadi opazni zelo hitro.

O ja, tudi jaz bi kos štrudla Dober tek.

Prebiram: “Premaknite se, sicer vas bodo premikali drugi” Intervju s Komatom. S Pretnerjem bosta vložila kazensko ovadbo zaradi pomora čebel. Koga - neznanega storilca, naj policisti ugotovijo kdo je kriv. V Sloveniji se lahko “pohvalimo” z najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje in največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v Evropi. V Sloveniji tudi množično umirajo čebele. Zato, ker dovoljujemo uporabo strupov, ki so v večini drugih držav prepovedani. Zanimiv komentar je dal en uporabnik (venet) (nisem jaz): venet | 13. junij 2011 8:53 KO MESO POSTANE KRUH Ko se zaradi pričakovanega zaslužka prične gensko manipulirati z živalmi, ko se gradijo taborišča za živali, ko se v njih do smrti mučijo, ko se forsira masovna industrijska proizvodnja mesa, ko se živali predelujejo na tekočem traku, ko živali postanejo potrošniški artikel, ko se živali obravnavajo kot stvar, ko se prične družba bogateti na plečih živali, ko ljudem živali nič več ne pomenijo, ko hrana ne služi več zdravju temveč požrešnosti, ko se zdravje podreja dobičku, ko ljudem postane že vseeno kaj jedo, ko se ljudje pustijo že prostovoljno zastrupljati, ko jim celo zdravje lastnih otrok ne pomeni nič več, ko država vse to uzakoni, odobrava, podpira in subvencionira, in ko meso postane kruh, potem je z nami in našim svetom nekaj hudo narobe. Že Hippocrates (460 PNŠ-370 PNŠ) je vedel: »Vse kar s hrano vnesemo v naše telo, nas gradi in spreminja, o tem, kaj smo vnesli, pa je odvisna naša moč, naše zdravje in naše življenje.« Zato pišem o ekohumanizmu. O novem svetovnem družbenem redu. O ekohumanem svetu. Svetu v katerem živijo zdravi ljudje, ki živali spoštujejo in cenijo.