PsicoMagico

No, ta hipoteza je meni bolj neverjetna, kot ideja, da je morda inteligenca namerna, tako kot so sama dejanja te inteligence namerna. Preveč je skonstruirano, domišljeno, da bi to apriori sprejel kot naključno. Prej bi pomislil na drugo opcijo. Dokazana pa ni nobena. Pa še vprašanje na katerega ni odgovora - zakaj? Zakaj bi naključje pripeljalo do nečesa tako kompleksnega in dovršenega? Lahko rečemo, da to vprašanje nima smisla, ampak večina utemeljitev zakaj ga nima ne zadovolji. Seveda tudi ni odgovora, zakaj bi neka inteligenca ustvarila vse to. Ampak v tem primeru si lahko vsaj predstavljaš, da je že imela nek nam nedoumljiv razlog, pri naključju pa je res hudo jebeno vprašanje, zakaj je naključje pripeljalo do DVD predvajalnika recimo. Ena miselna igrica na to temo - ali se ti zdi možno, da bi nastal nek kos tehnologije, kot je recimo LHC v Cernu naključno? Ali pa recimo najnovejši Audi. Ali pa iPad, itd.? Ne? Ker če gremo po logiki, da je inteligenca nastala naključno striktno do konca je prav to zaključek. Serija naključij je pripeljala do teh reči - saj veš, najprej postopen nastanek DNK, potem cela jebena evolucija, razvoj živćnega sistema, razvoj možganov, razvoj analitičnega uma in voila - MacBook Pro. Se ti to zdi zelo verjetno in smiselno? Je to najbolj verjetna in preprosta razlaga? Je to vredno Occamove britve? Poznam, a to deluje, če debatiraš na osnovnem nivoju s kakšnimi teisti, ki si predstavljajo točno določenega, po možnosti antropomorfnega Boga. Pri ideji ali je fundament vesolja inteligenten, načrtovan ali se je vse zgodilo zgolj naključno, vključno z našim zavedajočim se umom, pa ne gre za to. Recimo jaz ne trdim, da Bog JE in ti ne rabim dati izjemnih dokazov za nekaj kar ne trdim, hkrati pa ne trdim da Boga NI in jim ne rabim tega dokazati (kar se tudi ne da in se zato ateisti še toliko raje zatečejo k tej ideji, da je teža dokazovanja na teistih). Menim, da sta obe ideji možni in da je obe enakovredno treba raziskati in ne biti apriori slep ali celo sovražen do kakšnih indikatorjev, da je inteligenca na delu. Averzija do nečesa pogosto povzroči "slepoto" za to reč. Če razumeš ateizem, kot NE-vero v kateregakoli Boga obstoječih religij in sekt, potem sem tudi sam ateist, vendar sam razumem ateizem kot vero, da inteligentna in načrtovana osnova vesolja ni verjetna in možna. Takšna vnaprejšnja sodba pa je osnovana na veri - predsodku - dogmi. Če govoriš zgolj o sprejetju katere od idej Boga - tu tvoj ugovor drži - kdor nekaj trdi naj tudi to dokaže. Torej - tudi če 100% trdiš, da smo nastali na osnovi naključja to dovolj dobro dokaži. Zaenkrat je ta trditev enako (ne)verjetna, kot sum, da je v ozadnju na delu neka inteligenca. Mnogo lepše pa je to razloženo v prejšnjem postu linkanem članku. Nisem ga pripopal brez veze - dosti lepše, kot bi to znal sam, pove točno to, kar mislim.

Družbena preobrazba po 60. letih je očitna. Poglej si splošne vrednote in pravice žensk, črncev, gejev, odnos do spolnosti v javnosti, kaj je sprejemljivo v medijih in na TV v 50ih in kaj v 70ih, takoj po tej družbeni revoluciji. Družba se je korenito spremenila in mnogo je prispevala prav seksualna in "kontrakulturna" revolucija (tudi s strani orto hipijev, ki so bluzili in kasneje čisto zabluzili), ki se je uprla okostenelim družbenim normam. Precej upravičeno imam občutek, da je velik del sveta vseeno malo bolj odprto "zadihal" po tej socialni revoluciji v 60ih, pa čeprav je še zmeraj v povprečju precej zadrt in nazadnjaški. So pa seveda k temu prispevale že vse generacije prej in tudi kasneje - bohemi z začetka stoletja, beatniki iz 50ih, itd. Upam, da se bo družbena revolucija in odpiranje umov še nadaljevalo z našimi (baje pasivnimi) generacijami.

Pravzaprav ne... ravno obratno - ker imamo mi inteligenco prej kaže na to, da je tudi drugje lahko kaj podobnega oz. da je namerno, načrtno ustvarjanje lahko lastnost vesolja (že v nas je, če ne drugje), ki se odvija tako na nivojih nižjih od našega (naše kreacije - tehnologija, itd.), kot višje od naših. Da pa se tako v mikro kot makro smer razteza neskončnost možnosti pa je dejstvo. Tako da tudi še večja kompleksnost in inteligenca za stvaritev naših morebitnih stvariteljev sploh ni izključena. Moja poanta ni v podpiranju vere, temveč v opreznosti do "vere" v "Ne-vero". Opcije, da je za vsem neka "inteligenca" ne bi jemal kot manj verjetne od ostalih hipotez in teorij. Kot je lepo zapisano tudi v prej omenjenem članku za to ni logične osnove. Tako teistična kot ateistična verzija zahtevata vero - če trdimo kaj dokončno. Edina trditev, ki ne vsebuje vere je, da preprosto NE VEMO. Lahko pa raziskujemo - pri čemer pa ni nobene osnove, da zavrnemo možnost inteligentne, zavestne osnove vesolja, kot apriori ne-možno in nepotrebno oz. manj verjetno.

"Inteligentni načrt", kot ga omenjam nima veze z idejami "Intelligent designa" ameriških verskih fanatikov Kreacionistov. Mišljeno je dobesedno, tako kot mi stojimo za našimi prvimi poskusi "AI", tako je morda vse skupaj zasnovala neka inteligenca, ki deluje na tako drugem nivoju, da težko kaj o tem sploh rečemo. To je povsem možno, zakaj ne? Dokler ne vem zagotovo tega ne morem ovreči, prav tako pa ne z gotovostjo trditi. Nimam pa nikakršnih simpatij do trditev "Kreacionistov", ki menijo, da je nek Bog ustvaril svet in človeka po svoji podobi pred 5000 leti. Kompleksnost ni dokaz sam zase, res jo lahko interpretiramo kakor želimo. Ampak kompleksnost je mišljena bolj v smislu součinkovanja procesov - že v najbolj osnovnih oblikah - v samih celicah - je neverjetna kompleksnost in dovršenost. Že sami procesi razvoja iz preprostejših oblik do človeka, kot samo-reflektirajoče živali izgledajo neverjetno domišljeni. Ni pa to dokaz, seveda ne. Le izhodišče za razmišljanje, ki pa lahko da enako logično take ali drugačne zaključke.

"Inteligentna", "načrtovana" osnova vsega - poimenujte to Bog ali kakorkoli že - je tako razširjen koncept, da je že zaradi svoje razširjenosti vreden preverjanja in razmišljanja, kaj je v ozadju in ni nikakršnih dokončnih dokazov, da ni veljaven, prav tako pa ni dokazov, da je veljaven. Glede na neverjetno dodelano in kompleksno zgradbo vesolja, kjer vse tako perfektno součinkuje, da lahko obstajajo celo tako razvita bitja, kot smo mi, ki premišljujemo o samih sebi, itd. težko verjamem, da v ozadju ni nepredstavljive inteligence, ki je vse to zasnovala na nam nedoumljiv način. Vere v Boga ne potrebujem v klasičnem smislu, ampak vesolje je "zavestno" in "inteligentno" vsaj v tem majhnem delčku, ki smo mi sami. Saj nismo zunaj njega. Tudi mi SMO vesolje in imamo inteligenco, znamo ustvarjati - torej vesolje zna namerno ustvarjati, ker smo mi, ki to znamo tudi del njega. Veliko bolj verjetno se mi zdi, da je ta kompleksen sistem nekaj zasnovalo, kot pa da je produkt naključnih procesov. Kolikor lahko opazujemo svet okoli sebe vse součinkuje, nič se ne zdi povsem naključno. Že to, da je vse življenje zasnovano na DNK kodi je tako hudo odbito dejstvo, ki te ne more pustiti ravnodušnega in te pretirano utrditi v prepričanju, da ni nekdo te kode "napisal" oz. sprožil njen razvoj z nekim nedoumljivim namenom. Če koga zanima poglobljen, odprt, ne črno-bel in dogmatičen pogled na zadevo si lahko prebere tale zanimiv članek Donalda D.Hoffmana o ne-obstoju trdnih dokazov, oz. o indiferentnosti dokazov ZA ali PROTI teizmu: http://anti-matters.org/articles/17/public/17-17-1-PB.pdf Odlomek: "Every one of our perceptions, not just our perceptions of God, can be correlated with neural activity. Surely it is a mistake to take none of our perceptions seriously. To do so would lead to quick and certain death. We must be careful, then, in sorting through which perceptions to take seriously and which not. And the neural facts don’t a priori tell us which way to treat God. If there were no God, and God was simply a figment of our imagination, then we might expect to find the neural correlates of God perception that we do. On the other hand, if there were a God, and God wanted us to perceive God, then one might equally expect to find the neural correlates of God perception that we do. The neural facts are indifferent to the conclusion we should draw here. This indifference of facts holds more generally. There is no evidence from the sciences or elsewhere that logically compels belief or disbelief in God. It is elementary in the philosophy of science that no matter how much data one collects, there will always be infinitely many theories compatible with that data, and that make contradictory predictions about the outcomes of new experiments. It is because the theories of science are not logically dictated (although surely influenced) by the facts that scientific theory building is such an interesting and nontrivial enterprise. The atheist, then, can marshal an array of evidence that there is no God, and the theist that there is. In neither case can the evidence logically prove the claim. Both choices are, equally, a step of faith."

Jep, ampak naša vsakdanja eksistenca je prav tako del vesolja, ki je zgrajeno na subatomski ravni (z nami vred seveda), kot tudi deluje po "makroskopskih" zakonitostih. Ne moremo reči, da za nas subatomska raven ne velja ali da tam ne potekajo procesi, ki vplivajo na našo eksistenco - oz. da ni povezave med makroskopsko in subatomsko ravnijo. Zelo verjetno pa je, da za zavest to sploh ne velja. Da zavest ni (zgolj) produkt/proces nevronskih povezav v možganih, ampak je obratno - osnova vsega - je nek fenomen, ki je morda celo izvoren, primarnejši od subatomskih delcev ali pa gre za proces na subatomskem nivoju - vsekakor na globjem nivoju od nevronov. Nič še ni 100% znano, a razmišljanja številnih znanstvenikov (fizikov, kognitivnih psihologov, itd.) tečejo tudi (ali predvsem) v to smer. Zanimiva stran, kjer je zbranih veliko informacij v tej smeri: http://www.quantum-mind.co.uk/key-articles-c66.html Ključni znanstveniki, ki se s tem pečajo pa so Roger Penrose, Karl J. Pribram, Stuart Hameroff, Basil Hiley, Paul Davies, Donald D.Hoffman, itd. Preberi si ta članek - zelo zanimivo branje - in to ni iz kake New Age knjige - to je čisto regularen akademski članek: http://www.mindmatter.de/mmpdf/hileywww.pdf

Mah, kaj pa vem, Dawkins je malo preveč zadrt, res pa so šarlatani nadležni. Po drugi strani pa je dejstvo, da je kvantna mehanika in vse kar je iz tega sledilo korenito spremenila pogled na svet in ima tudi resne filozofske implikacije. Glede razumevanja le-te pa je eden od pionirjev Richard Feynman dejal: "I think I can safely say that nobody understands quantum mechanics." "Duhovna" prepričanja številnih kreativnih fizikov, ki se pečajo s tem poljem znajo biti precej "mistična", a tega ne zamešajo s svojim delom - lahko pa jim taka intuicija pomaga, da odkrijejo kaj novega - ker če namreč vztrajamo pri znanem, ne moremo odkriti nič novega - kot pravi Sherlock Holmes - ko odstr Nekaj racionalno-mističnih "ezoteričnih" izjav očetov in pionirjev kvantne mehanike (torej ljudi, ki so si jo "izmislili", ne nekih šarlatanov, ki samo oprerirajo s "fancy" terminom): Max Planck: "All matter originates and exists only by virtue of a force which brings the particle of an atom to vibration and holds this most minute solar system of the atom together. We must assume behind this force the existence of a conscious and intelligent mind. This mind is the matrix of all matter" Erwin Schrodinger: "What we observe as material bodies and forces are nothing but shapes and variations in the structure of space." ali "Quantum physics thus reveals a basic oneness of the universe." Niels Bohr (o, zabaven človek - preveri malo njegove izjave - huda brihta): "Everything we call real is made of things that cannot be regarded as real." ali "If quantum mechanics hasn't profoundly shocked you, you haven't understood it yet." ali "How wonderful that we have met with a paradox. Now we have some hope of making progress." ali "No, no, you're not thinking; you're just being logical." ali "We are all agreed that your theory is crazy. The question which divides us is whether it is crazy enough to have a chance of being correct. My own feeling is that it is not crazy enough." ali "For a parallel to the lesson of atomic theory regarding the limited applicability of such customary idealizations, we must in fact turn to quite other branches of science, such as psychology, or even to that kind of epistemological problems with which already thinkers like Buddha and Lao Tzu have been confronted, when trying to harmonize our position as spectators and actors in the great drama of existence." (nekateri so pač ta zadnji nasvet vzeli čist zares, hehehe) Werner Heisenberg: "Science no longer is in the position of observer of nature, but rather recognizes itself as part of the interplay between man and nature. The scientific method ... changes and transforms its object: the procedure can no longer keep its distance from the object. " ali "…separation of the observer from the phenomenon to be observed is no longer possible." David Bohm: "But you don't decide what to do with the info. Thought runs you. Thought, however, gives false info that you are running it, that you are the one who controls thought. Whereas actually thought is the one which controls each one of us." ali "In some sense man is a microcosm of the universe; therefore what man is, is a clue to the universe. We are enfolded in the universe." ali "My suggestion is that at each state the proper order of operation of the mind requires an overall grasp of what is generally known, not only in formal logical, mathematical terms, but also intuitively, in images, feelings, poetic usage of language, etc." ali "We havent really paid much attention to thought as a process. we have engaged in thoughts, but we have only paid attention to the content, not to the process." In tega je še veliko več. Vsi veliki kreativni znanstveniki razmišljajo "out of the box" in ni se čuditi, da je QM tako privlačna tudi za tiste "mistike", ki je ne razumejo v take globine, kot so jo zgoraj omenjeni. A očitno je, da odpira aktualna filozofska vprašanja in spreminja običajni "common sense" pogled na svet.

Z vsako gesto nekaj sporočamo in tako je tudi z oblačenjem. To nam nadomešča "perje" živalskega sveta. Tudi stigma debelosti in priljubljenost fit telesa ni brez osnove - je nekako vizualno znamenje zdravja, aktivnosti, moči, itd. Različni ljudje pač iščemo različne kode - nekateri iščejo premožnega partnerja (v vseh pogledih - ali intimnega ali zgolj poslovnega, prijateljstvo, družba) in preverjajo kakovost, prestiž, tudi znamke. Kreativci preverjajo sorodne duše po sorodno odbitem oblačenju, večina subkultur ima zelo izdelano kodo - takoj prepoznaš metalce, žurerje, ki hodijo na partyje - DJski, dizajnerski folk, reggaejašev ne moreš zgrešiti, prav tako ne stylish "jazzerjev", etno freakov, punkerjev, emotov, itd. Resni, "urejeni" ljudje si iščejo krog med podobno poštirkanimi ljudmi, uniforme so jasno dizajnirane in označene, da se takoj ve kam kdo spada in da ne streljaš preveč svojih, ter da takoj vzpostaviš pravilno hierarhijo v sistemih, ki to pač zahtevajo , modre srajce med finančniki, itd. Obleka definitivno nekaj sporoča in veliko pove o tebi, če pa nosiš kr nekaj, ki ni v skladu s tvojo osebnostjo, lahko tudi daješ napačen vtis. Obleka vsekakor sooblikuje človeka - oz. bolje - reprezentira človeka v očeh drugih takšnega kot človek je, oz. bi se rad okolici predstavil. Osebnost skoraj pri vsakem tolče ven tudi preko oblačenja in tudi načina nošenja obleke - dva človeka sta lahko enako oblečena, a bo na njima enaka obleka delovala povsem drugače. Kako nekaj nosiš je prav tako pomembno oz. nekaj sporoča. Res je zanimivo to naše "šemljenje". Dolgo let sem bil pristaš "jebivetrskega" odnosa do oblačenja "no style", pač kar je bilo ugodno in udobno - poleti hladno in zračno, pozimi toplo. A ta odnos sem sčasoma spremenil, ker sem ugotovil kako zabavno se je igrati s stilom in komunikacijo tudi preko videza in pojave.

Dokler osebno ne vidim konkretnih rezultatov, so take reči zame potegavščina in triki, a po drugi strani opisati mehanizme z nekim imenom - recimo "intuicija" ali "ideomotorni efekt", še tega ne razloži povsem natančno - pač nalepiš nek drug termin - nekdo bo rekel jasnovidnost, drug bo rekel intuicija. Kar se mene tiče sta oba omenjena efekta, ki ju zmore človeški um-telo izjemno zanimiva in še vse premalo raziskana in predvsem - tudi če ju razložimo to ne odvzame realne "magičnosti" tem pojavom. Kot da je skrivnost življenja kaj manjša, če vemo, da smo nastali iz DNK kode. Zame je to še toliko bolj fascinantno in magično. Nek "Bog", ki bi nas naredil kot potičke iz blata bi me veliko manj fasciniral, kot "Bog", ki je sposoben narediti tak abstraktni načrt za vse življenje in zgolj male variacije v kodi dajejo tako različne organizme, ki tako perfektno součinkujejo na tem planetu, so drug drugemu hrana, vir nujno potrebnih kemičnih elementov, itd. Zame obstoj znanstveno preučevanega "ideomotornega efekta" ni nič manj presunljiv, kot če nekdo temu reče "spiritualizem", demonska ali angelska obsedenost ali karkoli. Če pa ti gibi dajo še kakšne natančne odgovore, pa bi bilo še toliko bolj presenetljivo. Važna je vsebina - torej - um lahko nehoteno premika telo - dokazano - naslednje vprašanje - ali ti nehoteni gibi dajejo koherentne izjave - ali lahko ljudje na ouji plošči z zaprtimi očmi izpišejo kakšna lastna imena, ki jih ne poznajo in po katerih se sprašuje. Recimo nekdo vpraša kako je ime njegovi babici, ki je noben, ki ima prste na plošči ne pozna - ali se izpiše pravo ime? Tu bi pa zadeva postala zanimiva... Saj je take reči povsem preprosto preverit - samo vprašaš nekaj KONKRETNEGA, česar noben od prisotnih ne ve (sam pa ne sodeluješ) - in če deluje, potem se lahko dalje raziskuje. Kar se mene tiče je vse "magično" in vredno našega čudenja in spoštovanja - samo poglejte kje živimo, kaj je vse to kar nas obdaja in se zamislite nad dimenzijami, nad kompleksnostjo mehanizmov, natančnostjo in abstraktnostjo celotne zgradbe, kolikor jo doslej poznamo, a hkrati je vse lahko predmet znanstvene obdelave. Kakšna reč, ki je še danes obskuren "čudež", bo morda že jutri povsem dobro razložen naraven pojav - z vsaj delno pojasnjenim mehanizmom. Zato pa postavljajmo konkretna vprašanja in preverjajmo vse - zakaj bi se samo posmehovali - preverimo - a s konkretnimi vprašanji - če dobiš samo neke meglene splošne odgovore se pač lepo zahvališ za druženje in se s temi rečmi ali s takimi ljudmi (če gre za kake šlogarje) pač več ne ukvarjaš, ker veš da zavedno ali nezavedno uporabljajo "cold reading" in druge "magične" trike. Ko (če) pa se pojavijo konkretni odgovori, imena, ki jih nihče ne pozna, itd, pa je zgodba seveda drugačna. Dokaj preprosto.

To ne pomeni, da ne moreš nič narediti in ne vključuje nujno ideje, da je vse določeno v naprej - kar je sicer možno, a ni nobenega dokaza za to. Pač pa je zelo jasno, da si v vsakem trenutku točno na tem in tem mestu - in v točno tem trenutku si lahko samo na tem in tem mestu (tudi če je to določeno v več dimenzijah, oz. lahko naša zavest deluje tudi v polju, kjer prostor čas ne obstaja - a pač v konvencionalnem zaznavanju smo zmeraj točno v določenem momentu, prostoru) - ker če bi tisti trenutek lahko bili kje drugje - bi tam tudi bili. Malo razmisli kam seže ta preprosta logika in kaj pomeni. Ne gre za determinacijo procesa, gre za determinacijo vsake posamezne točke - zmeraj si točno tam kjer si tisti hip lahko - proces pa je sestavljen iz več teh momentov in te lahko pripelje do čisto nepredvidene situacije, ki pa je ponovno v tistem momentu, ko se dogaja točno to kar se v tistem trenutku mora/lahko zgodi - sicer bi se tisti hip dogajalo kaj drugega - kar pa ne pomeni, da ti ne moreš spreminjati procesa - le v vsakem koraku si točno tam, kjer si v tistem koraku lahko. Je "simple" ideja, a ne spet ne tako poenostavljeno kot si ti razumel. Poanta je - da ne moremo iz trenutka oz. da je vsak dogodek definiran sam po sebi - je točno to kar se lahko zgodi - ker njegova sprememba - možnost, da se zgodi kaj drugega, spremeni njegovo vsebino in več ni isti dogodek, ampak nek drug - naslednji - kakršenkoli korak narediš si že v novem trenutku, v novem prostoru - in točno tam kjer si. Če bi lahko bil kje drugje kot si ta trenutek bi tam tudi bil. Proces je pa proces, to je nekaj drugega. Kaj bolj jasno?

Sveta seveda ni bilo konec, tip pa je poniknil v molk. Tipično.

Ko narediš kakršenkoli korak si spet na novem "mestu" in torej spet točno tam, kjer si - pač v tistem trenutku - in točno sem/tja spadaš. Pravzaprav ne moreš biti nekje, kamor ne spadaš - ker si zmeraj točno tam, kjer moraš biti v tistem hipu - sicer bi bil kje drugje - logika, hehe. Torej - če se v nekem fizičnem ali psihičnem smislu počutiš ujetega, se takoj ko se premakneš iz tiste točke nahajaš ponovno točno tam, kjer pač tisti hip si in kamor tisti hip spadaš - povedano isto na še en način. Izgleda, da se "Vesolju" gladko "jebe" kako se mi v kateremkoli trenutku/mestu/situaciji psihično počutimo. Smo pa zmeraj točno tam, kjer smo tisti trenutek lahko in kamor "spadamo" (sicer bi bili kje drugje).

Hmmm, nimam še planov kje bom za konec sveta. Nekje, kjer bo fajn razgled. Upam, da ga ne bom zamudil. Misliš, da bodo ponavljali? Bi prav rad videl govor tega starega neumnega modela v nedeljo 22.5., ko se SPET ne bo zgodilo nič. Saj bo prišel ta konec sveta, ne vem kaj jih to tak muči, najbrž bi bili vsi presenečeni, ko se bi kaj konkretno zapletlo v tem delikatnem mehanizmu v katerem bivamo. Popolna gotovost, da se nič ne more zgoditi je prav tako neumna - od kod črpamo ta občutek varnosti na tem planetu, hehe? A obremenjevat se s tem je izjemno neproduktivno. Kot sem že nekje omenil - vsak dan gre po gobe več kot 200 milijonov zvezd po vsem Vesolju - veste koliko planetov to potegne s sabo - enkrat pride tudi naš ljubi domek na vrsto. Umremo pa lahko itak vsako sekundo - nepazljiv korak na cesto... kak idiot prehitro vozi, ga vrže v zrak in ti dobesedno pade na avto recimo: http://1.static.zurn...e_main_wide.jpg (2dni nazaj v MB...) Kaj se torej sekirajo za ta konec sveta - za vsakega posamezno je lahko to že naslednji trenutek - malo se preveč razburiš, geni ti niso bili naklonjeni in ti poči kakšna žilica v glavi, hehehe! Na radost NEGOTOVOSTI!

Misli si, da je neke vrste "reality show" Monty Python. Po načinu nadrealističnega nekoherentnega govora me malo spominja na skeče legendarnega Pervana, samo da zveni bolj resno, malo manj nadrealistično - a ne dosti manj - upam, da Hrvati ne zamerijo primerjave, hehehe... http://www.youtube.com/watch?v=1h2ppxCpy4k&feature=related

Hvala. Ja, vem da je to bolj osnovni "level". Meni zaenkrat čisto zadostuje. Poznam še nekaj teh metod, tudi to z mantrami, ki je pač še ena od tehnik, je manj "racionalno" razložljiva in že zahteva določeno stopnjo "vere", kar me v tem primeru ne moti, ker sem preizkusil in "mantranje" ima psihološki učinek. A mi ni toliko zanimiva tehnika kot tista s pozornostjo. In tudi name nima nekega močnega učinka - a to je lahko čisto moja subjektivna izkušnja - ni nujno da ta tehnika ne deluje enako ali še močneje kot druge. Ni pa to nujno povezano s prej omenjeno tehniko oz. se lahko različne tehnike kombinirajo. Nisem niti približno posvečen v globje sfere budistične meditacije, hehehe... Kar sem sprobal je delovalo in to mi je OK. Poznajo vse sorte tehnik - z osredotočanjem na dih, tole s pozornostjo, potem z osredotočanjem na kak predmet, itd. Kaj več pa prakticirajo pa ne vem, verjetno se moraš odločiti za to duhovno pot, da izveš. Meni ta hip zadostuje uravnoteženost v življenju in ne pretirano resno jemanje vsega kar se nam dogaja oz. opazovanje vsega, vključno s sabo, kot zanimivo igro vesolja.

Kolikor te berem, se zdi, da imaš en pogost "problem": pišeš o avrah, pa energetskih poljih, itd., kot da bi to RES vedela, izkusila, ker si pač nekaj prebrala in si si naredila neke mentalne konstrukte - itak - to delamo vsi - pač na različne načine, a glede na to, da iščeš izhod iz začaranega kroga nezadovoljstva, da ne zmoreš vztrajati v odločitvah ali jih sploh sprejeti - sprožiti akcije, kaže da v PRAKSI nisi kaj dosti zares naredila. Želja je, akcije pa ni. Se motim? Teoretiziraš kaj in kako v duhovnih sferah, pa se še "dobro počutit" ne (z)moreš. Vidiš kontradikcijo? Še zadnji nasvet, ker jih je že preveč; ustavi se - to tvoje premlevanje, ne PRIČAKOVAT, ne se silit z vizualizacijami, hotet nekaj videt, NEKAJ imet, DOBIT ljubezen, itd. Najprej pusti da vse teče in to opazuj - ne se vtikovat. Ko zapreš oči POSLUŠAJ in OPAZUJ, ne pa se trudit da nekaj vidiš. Naj bo črno, kaj si pa ob tem misliš? "Tu sedim in skušam meditirat ko eno tele?" "Rit me boli?" "Srbi me hrbet, pa se ne smem počohat, ker potem ne bom več meditirala?" "Kje je zdaj ta svetloba??" "To je dolgcajt!" Opazuj misli in jih pusti da tečejo. Zavedaj se, da je tvoj um poln misli, opazuj jih, a se nobene ne okleni, nobeni ne sledi, vsekakor pa ne "eh, brez veze, ne vidim svetlobe, nehala bom" - opazuj! "FUL" se ti v meditaciji prvi dan ne bo dogajalo - ne na način kot onemu tipu na LSD. To tudi ni namen. Če želiš da se ti tako dogaja, potem pač vzameš to reč. Zakaj bi poskušali to doseči z meditacijo in to TAKOJ? Nočem delat reklame, a glede na to, da je pri nas več ali manj vse drugo prepovedano (ayahuasca, itd.), pa da si morda res potrebna ene DIREKTNE konkretne izkušnje, da te malo zruka, pa ker se očitno sama doma ne boš pripravila do teh izkušenj, ker ta hip ne znaš sfokusirati volje in ustvariti discipline, da nečemu slediš do željenih učinkov - se morda le lahko udeležiš kakšne delavnice holotropnega dihanja: http://holotropicbreathwork.si/ Pač to je ena bolj telesnih in fiziološko otipljivih izkušenj, ki je dokaj INSTANT - pač kar se doživetja tiče - še vedno pa moraš dalje nekaj naredit na podlagi tega - a pač za začetni zagon - da res nekaj začutiš, vržeš ven iz sebe, pa da hkrati to ni ilegalno pri nas. Vse ostalo - tehnike meditacij, Joga, itd. je bolj dolgotrajno in zahteva vsaj osnovno voljo in disciplino, ti pa očitno potrebuješ prej eno konkretno (pozitivno) "brco v rit", da sploh lahko pričneš z akcijo. Mogoče bo potem delo na sebi lažje in se ga lotiš manj teoretično, a z majhnimi veselimi koraki, brez grandioznih pričakovanj takojšnjih sprememb. Pa ne jemat meditacije kot nekaj eksotičnega, lahko to poimenuješ - "biti pozoren na svet in na neumnosti, ki jih premleva moj um", pa pričneš še z nekaj več fizične aktivnosti, sprehodi v naravo, itd. za povrh. Ma upam, da kaj pomaga. Spominjaš me name, kot najstnika, ko sem NEKAJ HOTEL, pa nisem znal nič naredit za to, samo vrtet se v krogu, brat knjige in se spraševat, KAKO??

Problem besede "meditacija" je, da je že zdavnaj postala "catch word", pa večina sploh ne ve kaj to zares je. Predvsem ne gre za pasivno početje, pa tudi ne umik - vsaj ne po vseh tehnikah. "Formalna praksa" seveda zahteva svoj čas in prostor, a obstaja veliko tehnik (jaz se naslanjam na budistične), ki se lahko prakticirajo čez ves dan, ob vsakdanjih opravilih. Pravzaprav je bolj podobno povišani pozornosti in ozaveščeni percepciji - da ne pustiš umu, da kar nekaj bega, ampak opazuješ vse procese, ki v tebi potekajo in jih pustiš skozi, se jih umsko in čustveno ne oklepaš - v smislu - "aha, zdaj občutim jezo, zanimivo...", "aha, ta dogodek je sprožil tole asociacijo, čutim toplino vetra na obrazu...", "poglej, poglej kako sem nervozen...", "občutim mehkobo podplata in čvrstino cementa po katerem hodim, trava daje drugačen občutek hoji, kako se je spremenil zvok množice ko sem stopil iz ulice pod oboke tržnice...", itd. Skratka - ena od tehnik je povišana pozornost, opazovanje vsega kaj se okoli tebe in v tebi dogaja - ne pa samo avtomatsko, napol zavedno delovanje. To se lahko prakticira večkrat na dan v kratkih intervalih - ker ves čas tega ne zmoreš, zna biti naporno. Pač pa tako povečuješ to povišano pozornost in ko se z opazovanjem distanciraš od svojih čustvenih stanj, se tudi same razblinijo - "glej, glej, žalosten sem", in pustiš čustvom da splavajo pred tvojim notranjim ekranom, se jih ne okleneš in jim ne slediš. Seveda to ne gre takoj... zato pa je fajn imet napotke in tudi "ojačati" um(?) s formalno prakso - torej lotus pozicija - lahko modificirana - ne nujno taka, da te dela nervoznega - moraš biti sproščen in da ti je prijetno, zravnana hrbtenica in potem razne tehnike - ne bi zdaj v detalje. Tista knjiga (Joy of Living), ki sem jo priporočal je več kot odlična, sicer pa je nasvetov polno. A me je tisti avtor najbolj navdušil s preprostostjo in nepretencioznostjo podajanja materije. Še enkrat - meditacija ni umik - je v bistvu "pogreznitev" v svet, biti še bolj prisoten, biti v trenutku, dojemati širšo razsežnost bivanja od zgolj utilitarne in se izogniti nekaterim psihološkim mehanizmom oz. se igrati z njimi in skozi to lahko doživiš marsikaj zanimivega. Zmeraj pa pomislim, da so mi te reči prišče v prakso malo lažje in bolj naravno, ker me je prej "razrahljalo" eksperimentiranje z nekaterimi "rastlinami moči", ki te neposredno vržejo v sorodno stanje kot te lahko spravi najbolj izpopolnjeno meditativno stanje. Kar si lahko predstavljaš, da ti nekdo pokaže neko vajo, pesem, ples, karkoli, izvedeno do popolnosti, da ti je jasno kako mora izgledati, potem se pa sam mučiš več let, da prideš do iste stopnje. Tudi pisanje postov na forumu lahko počneš v meditativnem stanju. Hehehehehe!! x:pxx:o)x Ne naredit napake in misliti, da je "meditacija" samo hype in izgovor, ker je pač takšna splošna percepcija - obstaja vrsta čisto preprostih tehnik, ki imajo močan učinek in ne zahtevajo nikakršne vraževernosti, mistike in okultizma - ker preprosto delujejo, če jih sam prakticiraš in to lahko vsak sam preveri neposredno. Je pa treba vztrajat, itak.

Če traja več let, pa (zelo pogosto) nima objektivnega vzroka, meji na fizično bolečino, človek nikakor ne najde izhoda, itd., je zelo možno da gre za depresijo ali kaj sorodnega (so pa itak vse zgolj oznake različnih stopenj "slabega počutja - vzroki pa so lahko fiziološki in/ali psihološki), če pa je malenkost manj dramatično, manj fiziološko pa lahko najdeš sorodne duše pri eksistencialistih in njihovem "eksistencialnem angstu", hehe. Fajn je poiskat kam točno ta tvoja "duševna bolečina" spada, da najdeš pot. Če si res samo malo žalosten te bo itak minilo, poješ čokolado, pogledaš limonado, pobožaš psa, malo jočeš, pa je... Oznake so za orientacijo. Se strinjam, da se kaj prehitro diagnosticira, po možnosti še "ezoterično", a ne bi delal napake, da bi depresivcu govoril - saj bo dobro, ni vse tako črno ali pa zgolj "spravi se skupaj"... Te ne bo slišal.

Ja, obstajajo čarobne palčke, samo jih moraš znat vihtet. Razne dihalne tehnike in meditacije - za takojšen učinek bi lahko sprobala "holotropno dihanje" (eni Slovenci se tudi s tem ukvarjajo - metoda deluje, glede finančnega vložka pa se vsak sam odloči: http://holotropicbreathwork.si/), sicer pa večmesečno in večletno redno meditiranje. Mislim, da sem že omenil eno knjigo, ki ima zelo konkretne napotke. A meditacija ti verjetno ne bo dala takojšnjega učinka in zelo verjetno boš odnehala, še preden bi se kaj spremenilo - pač sklepam, glede na to da prebiraš razne knjige, pa nekaj spremeniš, pa se vrneš nazaj. Mimogrede - tista knjiga, "Joy of Living" ni tipa "The Secret" in podobnega bullshita. Meditacijske tehnike delujejo in v tej knjigi so zelo natančno razložene, brez pretirane "mistike" in ezoteričnega preseravanja. A zahtevajo vložek lastnega dela in napora. Če si upaš in znaš poiskati pot do nje, bi te konkretno zdrmala tudi "ayahuasca". To je še najbližje "čarobni palčki" kar se tiče hipne spremembe dojemanja življenja in dejanske spremembe počutja. A izkušnja je lahko divja in agresivna - grozljivo bruhanje, driska, popolno razblinjenje realnosti in potopitev v drug svet, kjer lahko izveš tudi kakšno modro. Hehehehehehe. Pa fiziološko se ti lahko spremenijo možgani (pozor - ne povsem raziskano - a tako kot se pri meditaciji na novo ustvarijo kakšne nevronske povezave, se tudi pri izkušnjah s takimi substancami). Poti do nje niso samo skozi Peru. (a ne sprašuj mene) Nekaj raziskav (nekatere članke moraš naročit, a imaš zanimive povzetke in omembo izsledkov - za prvo orientacijo kaj ta reč je morda zadostuje): http://www.springerlink.com/content/00177314x5326n07/ http://www.maps.org/news-letters/v11n1/11125hof.html http://www.ayahuasca.com/spirit/ayahuasca-neurogenesis-and-depression/ Vse to (in še kakšne druge) so metode, ki te lahko trenutno zdrmajo (kot s čarobno paličko) in raztreščijo (kadar učinkujejo na polno), nato pa sledi delo na sebi, lahko se povrne prejšnje počutje, a si vsaj naredila en korak. Ne smeš pa se potem zanašati na to in prevečkrat ponavljati (govorim o ayahuasci ali holotropnem dihanju in podobnih "drmajočih" metodah - meditiranje je seveda priporočljivo, da je redno). Uporabiš izkušnje iz teh stanj in na novo "prevezane" možgane, hehehe... Te reči delujejo, a moraš jih skusiti sama. Samo prebirati o tem ne pomaga. Torej - če želiš nekaj spremeniti, naredi kak korak - odstrni tančico, da vidiš kaj vse je na tem svetu, kaj vse se skriva v nas in okoli nas in počasi (ali niti ne tako počasi) se ti bo perspektiva spremenila.

Aja popravek, hotel sem reči "spiralne galaksije", pa me je zaneslo v "eliptično". Pa to je itak vse bolj "poetično". Dejansko nismo na robu, itd., pa zemlja ni prav sferična, itd. A OK... you know what I mean.

Hmm, mogoče pa je klošar resno vzel mojo free hipnozo, pa ga je na ta način odpelalo. 1 2 3 - kup dreka si, to kar si bil prej. Ne, hecam se... si vse kar si lahko ta hip - a ni najs ta logika - mogoče je celo slaba, no... tautologija - ma ni - si vse kar si lahko ta hip, ker če bi TA HIP lahko bil kaj drugega - bi to bil. Sicer pa glede grandioznosti - še tako megalomanski poskusi izražanja radosti ali celo prebliskov blaženosti, ki se nam zgodijo tu in tam so povsem ne-grandiozni v primerjavi s pogledom v zvezdnato nebo in zavedanjem kakšne razsežnosti se iz točno te točke gledišča odpirajo v vse smeri okoli tebe in da stojiš na velikanski sferi, ki drvi okoli ene manjše zvezde na robu ene eliptične galaksije. Pa ko se spomniš, da NIČ, ampak čisto NIČ ne more priti v tvojo zavest, ne da bi ti to sprocesiral - da dejansko VSE to obstaja zate le dokler se tega zavedaš, da torej še najmanjši detalj in največja razsežnost nujno bivata v tvoji zavesti, pa ni hudič, da te ta grandioznost ne naredi čisto majhnega in veličastnega hkrati. Karkoli že smo, v tem trenutku smo točno to, kar smo lahko, hehehe in neskončnost se razteza v vse smeri okoli nas (in v nas?). Pa ne bi sedaj začel špekulirat, ko so že ta preprosto sprejemljiva dejstva tako grandiozna.

Wow, nekdo se je pa resno lotil... Da pa ni to neka nova verska vojna... Žal sta odvetnika tudi sama prava modela - člana nemške sekte Universelles Leben: http://www.universel...lish/index.html - pa še bolj pisana stara stran: http://www.universel...g/en/index.html Komentar na ateistični strani (sem prav poiskal, ker je večina objav seveda na pro-Katoliških straneh, kjer bi jih tudi pričakoval - a ne gre za "smear campaign" - žal sta res modela): http://www.atheistne...%3AGroup%3A3247 Spisek članov - oba sta del notranjega kroga, tudi predstavnika sekte v javnosti: http://home.arcor.de...l/personen.html Skratka - škoda da ne tožijo kakšne bolj kredibilne osebe. Imata zgodovino takšnih tožb, ki so bile zavrnjene. Žal ima Katoliška Cerkev veliko politično moč. To je tako, kot bi se kdo lotil tožiti ZDA za vse njihove nelegalne spletkarske akcije izvedene s strani CIA in drugih skrivnih organizacij. Saj tu in tam kdo odgovarja, povsem pa ne, pa takšne črne operacije se ne ustavijo, hej, sedaj jih celo neposredno prenašajo po TV-ju - oz. prenašajo kako si politični vrh ogleduje direkten prenost takšnih operacij. Svet je NOR. A lep.

Kaj pa vem, zakaj pa ne bi bili dobri za kak drug svet... a smo za tega dobri? Najbrž že, sicer nas ne bi bilo tu. Mogoče pa smo res neke vrste virus in se moramo s tem sprijaznit in spoznat našo naravo do obisti, heheh. Sicer pa - kaj je uničenje enega planeteka v Vesolju - vsak dan umre in se rodi ca. 275 milijonov zvezd!!!!, pa si zračunaj koliko planetov gre po gobe vsak dan - če jih ima vsaka zvezda kakih 5 - 10 recimo. In mi se počutimo "nevarne" enemu bogemu planetu? Nevarni smo zgolj sebi, hehehe...

Pft, to ni nič. V Satya yugi so živeli okoli 100.000 let. Bo treba najt bolj potentno rastlinco. Pa ti bi res na Zemlji bil 1000 let? Saj je najs in vse, ampak vseeno... po toliko in toliko debatah, toliko in toliko dobrih kosilih, toliko in toliko partyjih, toliko in toliko lepih sprehodih, toliko in toliko ljubeznih in seksih, toliko in toliko potovanjih, toliko in toliko idejah in kreacijah, toliko in toliko službah, itd., se počasi naveličaš. Jaz bi raje šel še malo v kakšni drugi obliki obstoja po Vesolju, če je možno. Ali pa raje kar obstajati v čisti blaženosti nekonceptualnosti. V vsem prostranstvu, ki nas obdaja vztrajati tisočletja zgolj na tem planetu in v človeški obliki... Zakaj le?

Ja, reči jima tole. Če ti tega ne dasta, jima očitno NI samoumevno. Ker pa tebi je - ste očitno različni - in zato jima ne zaupaš. Pomeni se z njima, no, kaj sploh pisarimo o tem na forumu. Je v bistvu kar bedasto, ker dvomov o tretjih osebah ti ne moremo razbiti neki anonimni tujci, ki jih ne poznamo. Tako kot ti, tudi onadva nimata dokazila da ti nisi plačala, zato ne moreš imeti problema. Računi so na njuno ime. Ok, grem ven iz te teme. Ne se zapletat - pusti forum in se raje pogovori z njima. Ne rabiš naših nasvetov, rabiš odkrito komunikacijo z njima. Če pa se ti bosta izmikala in sumljivo reagirala, pa se pač odseli, kaj pa drugega. A daj jima dovolj jasno vedeti, koliko ti pomeni pisno potrdilo, da si plačala - ker njima očitno ne pomeni kaj dosti. Mir.