PsicoMagico

Pa saj ga je precej. V osnovi smo vsi rojeni z določeno stopnjo sposobnosti empatije in posledično sočutja. Brez tega človeštvo ne bi bilo zmožno organizacije v večje socialne enote in kakršnegakoli sobivanja. Da lahko obstajajo večmilijonske države prebivalcev, ki se ne pobijejo med seboj, je dosežek, glede na to kakšne so naše predatorske sposobnosti in želja po preživetju in nadvladi. Samo zakoni ne bi bili dovolj, da bi preprečili vsesplošno klanje, če ne bi posedovali že prirojene empatije in sočutja. Občasnim in ne tako vsesplošnim eskapadam nasilja pa se očitno ne da izogniti, dokler ne bo v vzgojnih načrtih vseh dežel kultiviranje empatije in sočutja do vseh ljudi zasedlo prvega mesta. Pa še takrat se bodo pojavljali odkloni. Kot trdijo številni modreci - revolucijo lahko začneš le pri sebi... Tvoj odnos in odnos vsakega od nas skupaj lahko počasi spremeni svet. Saj je res preprosto - samo vsi bi morali reči NE ubijanju in nasilju in izrabljanju drugih, pa bi bilo. A zaenkrat je to utopija. A lahko začnemo pri sebi - ne storim drugim tega, kar ne želim, da oni storijo meni ali nekaj v tem smislu, hehehe.

Se popolnoma strinjam! Brez zavesti NI NIČ! Je vse kar imamo - dobesedno, ker prav VSE, ampak res VSE, lahko dojemamo zgolj skozi proces?fenomen?, ki ga imenujemo zavest. Brez le-tega za vsakega posameznega od nas NI NIČESAR, ne obstaja NIČ, ne mi, ne Bog, ne vesolje, NIČ. Torej je zavest za nas (homo sapiens) najvišja instanca. Za nas se skozi zavest "kreira" svet. Brez zavesti za nas NI NIČ. Vprašanje je sedaj - kaj zavest je in ali je vezana na biološko telo ali je obratno - da zavest tudi v fizikalnem smislu obstaja kot neka sila ali proces, vibracija, informacija - ne vemo - ki dejansko kreira naše telo in svet okoli nas ali pa je zgolj proces znotraj tega telesa, ki prevaja objektivne dražljaje iz okolja v zavestne mentalne slike. To vprašanje je ključno in še zdaleč ni rešeno.

Enako - s tazadnjim se strinjam in se zavedam, da si bo marsikateri šarlatan želel kupiti kredibilnost s sklicevanjem na kakšne take raziskave kot so jih izvajali v Princetonu, a hkrati verjamem, da vsega še ne vemo in se globoko ne strinjam s prvim stavkom (odebeljeno) - naše razmevanje vesolja se je in se še bo razvijalo, ni doseglo neke fiksne, zaključene točke, "nek konsenz" pa tudi ni enako kot dokaz ali resnica... In očitno obstajajo raziskovalci izven tega "konsenza"... (glej članek spodaj) Poučno (vsaj zame): http://www.icrl.org/...ngeTheRules.pdf

Se strinjam s ta zadnjim, ampak a si pogledal tisti video - kaj je sposoben tisti človek - po spominu izrisati panoramsko sliko velemest do zadnjih potankosti... Pa tip, ki se v sedmih dneh lahko nauči Islandščine recimo: , ali pa tale "čudak", ki lahko uporablja eholokacijo namesto vida: Potencial človekovega uma in telesa je izjemen - očitno je možno marsikaj. Tudi vpliv na predmete na daljavo, itd. Kaj je v tem tako nenavadnega - pač še ne poznamo mehanizma, ki se zelo redko pojavlja, še večkrat pa ga kdo "fejka". V Princetonu so imeli laboratorij, ki se je vrsto let resno ukvarjal z anomalijami in kolikor vidim imajo znanstveniki tam bolj odprtoglav pogled na te reči od kakega Randija. Moram priznat, da so mi taki gorečneži, kot je Randi antipatični. Tudi sam ne maram šarlatanov in prevarantov, ampak taki cinični preganjalci vsega, kar se nam zdi neverjetno se mi zdijo pretirani. Glej in se čudi, kaj ljudje povsem resno počnejo in preučujejo: PEAR program: http://www.princeton.edu/~pear/ video: Zgodba se nadaljuje v novi obliki: http://www.icrl.org Simpatičen članek: http://www.princeton.edu/~pear/pdfs/2005-consciousness-information-living-systems.pdf Pa ker je ravno tema "Črna magija..." - večine okultnih, vračarskih idej ne verjamem, se mi zdi bullshit... ponavadi delujejo na podlagi strahu - človek verjame da je neka nesreča, bolezen, itd. plod "uroka" in to nanj deluje - kar pa je zame že samo po sebi neverjetno zanimivo - ta sposobnost uma, da se "slepi" do te mere, da deluje tudi na fizično telo.

Ne potrebujemo besede "bog". Lahko rečeš zavestni princip, vseprežemajoče bistvo, podstat vsega, Vse, Praznina, Tao, All (nemško za "Vesolje"), Si pa narobe (vem da v šali) prevedel mojo idejo - "to" ni "stvar" in je onkraj inteligence, ne more biti (ne)brihten - ker ni "on" in ker je VSE, brez atributov, hkrati pa so vsi atributi del tega - vse je del tega, kar pa samo po sebi ni neka "stvar". Nič ni zunaj. Nima psihe, a hkrati so vse psihe del tega. Je katera psiha izven narave, izven Vesolja? Molitve so procesi znotraj tega, ne more slišati, ker ni subjekt, niti objekt, je VSE, je tudi molitev, ki jo nekdo izreka. To je ta ideja. Pot do nje ni bila kratka, pa pojma nimam ali je resnična. Delno je preverljiva - res je vse del Vesolja, ali pa je res "zavestno" in ali vse poteka na nek nepredstavljiv načrten način - a brez konkretnih namer in namenov, kot jih razumemo (recimo - tu smo, da se naučimo biti dobri in je to "Bogu" po godu - ne na tak način načrtno...) pa ne morem dokazati - je stvar vere oz. dopuščanja možnosti da je tako - je pa zavestno v nas in inteligentno (pač kolikor je, a ne) v nas - mi smo del vesolja, ki nosi te atribute. Hkrati pa smo ta praznina, proces, tok reči... Je pa zanimivo da je taka abstraktna definicija v jedru številnih religij, tudi tistih za katere "preprosti" ljudje menijo, da jih vodi neko super-bitje in verujejo v Boga, kot neko nadnaravno bitje. A ideja, kot je bila mišljena originalno, je ta vseobsegajoči izvor vsega, princip večne preobrazbe, toka, "praznina", ki je VSE - ne pa nadnaravno bitje (ki bi bilo omejeno že s tem, da je bitje, ki ima kakršnekoli atribute). Že samo kot miselno telovadbo je zanimivo poskusiti razumeti to navidezno kontradikcijo - da je nekaj VSE, pa hkrati nima nobenih atributov, ni NIČ, da je zavestno, a da nima partikularnega uma, na katero bi bila zavest vezana, da so vse zavesti del tega. Moja ideja "Boga" je kompatibilna z Budistično "praznino", kot je med drugim opisana v Srčni sutri: http://webspace.ship...heartsutra.html Kakorkoli, zabavno je bilo debatirati, sedaj pa NA MORJE!!!! Adijo!

Kar se mene tiče ni nič nadnaravnega, ker se vse dogaja v polju "narave". Karkoli se zdi kot "anomalija" je zgolj kak proces, ki ni tako pogost oz. ga še ne znamo razložiti. A to kar počne tale srbski striček je neobičajno do te mere, da bi si lahko prislužil tisti milijon - samo zatrdil bi - jaz lahko prevajam elektriko, pa me ne ubije - smejali bi se mu, hehehe, lažeš, potreben si psihiatrične pomoči, preden te elektrika ubije, potem bi on to lepo dokazal v kontroliranem poskusu in bi lahko pokasiral. Sam sem mislil, da je potegavščina, pa vidim, da je res, pač neka sposobnost, ki še ni razložena. Kako je ta sposobnost ali katera druga, ki jih imenuješ - "izjemne psihične in fizične sposobnosti", drugačna od trditev ljudi, da lahko z umom in koncentracijo krivijo žlice, da lahko preživijo brez hrane dolga obdobja, itd.? Zakaj je to "izjemna" sposobnost, če bi pa nekdo zatrdil, da lahko preživi brez zraka več kot je statistično "dovoljeno" pa bi bilo "paranormalno"? Seveda pa ga sploh ne bi testirali, ker v obrazložitvi piše, da ne bodo testirali trditev, ki so lahko nevarne - ta "challenge" je en joke - mislim, s stališča povprečnega človeka je vse nevarno - vtikat kovinske palce v vtičnico... zadrževat dih dlje, kot statistika trdi da je možno (vprašaj jogije o uro trajajočem zadrževanju diha, ki je bilo baje medicinsko nadzorovano - merjeno - a te raziskave nikjer ne nadjem, mogoče ima kdo tukaj kak link...?), itd. To mi je malo hecno pri tem challengeu... Kot se izkaže je tudi definicija paranormalnega izmuzljiva - meni je pač zelo abnormalno to kar počne ta striček, a v skladu z mojo filozofijo pač nič ni nadnaravno ali paranormalno... ne vem pa kako se to sklada z Randijem in njegovimi definicijami paranormalnega... Samo zamenjaš besedo "nadnaravno" z "izjemno", kot si ti naredil in se sofistično izmuzneš - a tako to pač ne more iti... Kje je potem meja? Kdaj je nekaj dovolj "izjemno", da se ti bi zdelo "paranormalno"? Meni je recimo taka sposobnost bolj neverjetna in izjemna od sposobnosti kriviti kakšne žlice: Zakaj se recimo to ne bi moglo kvalificirati? Ker tega ni moč zanikati in ne bi bili več frajerji?

En simpatičen poskus odgovora z neta: What lies at the edge of the Universe? A brick wall? To answer this question, we must consider the shape of space... Space is four-dimensional, not three. First a few words about this mysterious forth dimension. We are immersed in the fourth dimension as surely as we are the other three. It is all around you. We perceive the fourth dimension as time, but it is a spatial dimension also. It exists at right-angles to our familiar three spatial dimensions, much like the essence of a sphere is at right-angles to a small circle drawn on it's surface. Just as we perceive that time "passes" at a constant "speed" (to horribly twist an analogy) the forth dimension is relatively flat. This means it doesn't affect our familiar dimensions noticeably, much as a tiny circle drawn on the surface of a colossal sphere is not noticeably affected by the curvature of the sphere. To be obviously affected by the curvature of the sphere, the circle's width must be significant compared to the diameter of the sphere. We are between 1 and 2 meters tall. The observable Universe is roughly a million, million, million times taller than us. Look up. Its high up there! Our fourth dimension dominates on Universe-sized distance scales. But the fourth dimension evades our senses, we are like the tiny circle on the vast sphere: a bacterium on the giant's arse. Lets hope he doesn't fart... Back to the big question: what lies at the edge of the Universe? It turns out that space is finite and continuous, like the surface of a bubble. The surface of a bubble has no edge, no brick wall boundary. Likewise with space. In fact the Universe is a three-dimensional curved "surface" of an expanding four-dimensional ball. (Note that an infinite Universe can expand, I give an explanation for this in the feedback forum below). Smoking gun evidence of this fourth dimension comes from observations of the cosmic radiation left over from the Big Bang. This Big Bang radiation is visible in every direction! So where the hell was the Big Bang? Point up in England, it happened there! Point up in Australia. It happened there! Where ever you point, from what ever spot on the Earth's round surface, you will point to the direction of the Big Bang. It happened Everywhere! Including inside your body. Every point of space was the centre of the Big Band Explosion. Wacky eh? Imagine you are minuscule and flat and live inside the thin soapy surface of an expanding bubble. You can only peer into the surface of the bubble, not "outwards" away from the bubble nor "inwards" towards the bubbles centre. Lets imagine that light travels so slowly within the surface of the bubble that it has only had time to travel a short distance compared to the bubble's circumference. Peeking at light traveling within the surface of the bubble, you would see the explosion of the bubble's creation, but it would be visible in all directions within the 2D surface of the bubble! Now go from living and peeking within a 2D bubble surface to living and peeking within a 3D bubble surface. This is YOU NOW! Our Universe is the 3D surface of a 4D bubble. The Universe's creation, the Big Bang, is seen in all 3D directions of our amazing and expanding 4D bubble Universe. Here is another weird quirk of our universe: if you travel faster than light in a straight line away from England into space, eventually you will arrive in Australia from below. This is like circumnavigating the bubble in a straight line in the curved bubble-surface "space". Why don't we "feel" the curvature of our Universe? We don't "feel" that the earth is round, but it is. The earth just seems flat on our personal distance scales. Same goes with the Universe. (Why travel faster than light? Because if you didn't, you wouldn't be able to move through space fast enough to overcome the Universe's racing expansion. Remember, even though you cannot beat the light speed limit through space, space itself can expand as fast as gravity will allow it. The Universe is expanding more hastily than light!) "What is outside the expanding four dimensional sphere of the universe?" This is analogous to being trapped in the surface of a bubble and asking what is inside/outside the surface of the bubble. The best theories suggest that this is a real void, a super-void where space, dimensions and time as we know them have no existence or meaning. Or is it empty after all? The super-void might be swarming with myriad other universes, like bubbles in a pint of beer. There may be an extremely tiny chance of a collision between our universe and another. If these clashing universes were able to interact then it's time to bend over and kiss your arse goodbye. Total apocalypse!

Ehm, torej ni neizpodbitno dejstvo, da je lastnost dela nečesa, lastnost večje enote? Pazi, v tej točki ne trdim (kar je sicer moj "občutek" ali ajde - intuicija - ki jo zapišem kasneje - in ki je seveda nedokazana), da je zato, ker se mi zavedamo tudi vesolje kot neka celota zavestno. Trdim - in to je bilo mišljeno kot "dejstvo", da je v tem delu - fenomenu - ki je del le-tega - zavestno. Moja trditev se natančno glasi: "Če mi posedujemo zavest - zavedanje, kreativnost, itd., je skozi nas to tudi lastnost vesolja." Mi nismo nek izkjučen fenomen, ki se ne tiče Vesolja, vse kar smo mi, je tudi del Vesolja, vse naše lastnosti so del in produkt vesolja... nismo ločeni opazovalci. Na točno to trditev je bil vezan stavek "to je povsem preprosto in jasno dejstvo" - da če mi posedujemo zavest, je v tem delu - nas - to tudi lastnost vesolja - skozi nas - ne posplošeno iz nas na več. Res pa je to zadnje (kar se strinjam, da je samo moj pogled na zadeve) to kar trdim na koncu tega mojega spisa, hehe. Ampak ko trdim, da je dejstvo - je bilo mišljeno na tisti stavek, ki pa nekako ne vidim, kako bi ga lahko zanikal. Mi smo zavestni, smo del vesolja - torej je lastnost vesolja tudi samo-zavedanje - v delčku, ki smo MI. Preprosto. Morda še preveč.

Hehe, taki smo ja... brezjajčniki - vegani, jebat ga, hehehe! Evo ena nora ideja, čist moja, čeprav so podobno razmišljali že mnogi - najbrž: 1. V vsakem trenutku sem točno tam, kjer sem lahko. Do sem je jasno. Ker kakor hitro je "nuja", da je drugače, se tako zgodi. Karkoli se zgodi je zmeraj točno tako kot je v tistem hipu možno. To je neke vrste tavtologija, a hkrati zelo odbito neizpodbitno dejstvo. 2. Vse kar lahko dojamem mora priti skozi moje možgane. Ničesar, ampak prav ničesar, ne morem doživeti mimo svojih receptorjev - takih ali drugačnih. Torej je vse izkustvo izključno v domeni mojega uma - brez mojega uma, zame NIČ ne obstaja. Ni važno kaj je objektivna realnost za zunanje opazovalce, ker tudi njih NI (za moje zavedanje - moj obstoj, ki je vse kar lahko kadarkoli poznam), če ni mojega uma - zavedanja. Lahko nam dopovedujejo, da karkoli obstaja, tudi ko ni našega zavedanja, a to ne moremo preveriti, ker kakor hitro se NE ZAVEDAMO, ničesar več NI - za naše izkustvo. Ko opazujemo kako gre svet dalje ko drugi umirajo, ni prevedljivo na našo zavest - enostavno ne moremo vedeti, kaj se zgodi, ko se sami več ne bomo zavedali. Vse kar opazujemo je namreč še zmeraj zgolj v domeni našega uma - ničesar ne moreš prejeti mimo tega - uma v najširšem smislu, ne zgolj kot racionalni "um" - temveč kot celotno naše zavedanje, čutenje, mišljenje. 3. Jaz (MI - ljudje) lahko delujemo načrtno, razvijamo tehnologijo, ustvarjamo, si izmišljamo neverjetne scenarije, itd. Mi SMO del vesolja, nismo ločeni opazovalci. Smo iz enake materije kot je Vesolje, neločljivo smo produkt in fenomen vesolja, narave. Če mi posedujemo zavest - zavedanje, kreativnost, itd., je skozi nas to tudi lastnost vesolja. To je povsem preprosto in jasno dejstvo. Kreativnost, tehnološki um je nesporno fenomen vesolja - to smo namreč kar mi sami. Mi NISMO ločeni od vsega ostalega, Narava - Vesolje ni neka televizija, ki jo gledamo od zunaj, mi smo del tega, ki reflektira samega sebe. Ločenost od tega je ena velika zmota in lažna oz. zavajajoča pozicija, ki se je premnogi ne zavedajo. Ne moremo gledati na situacijo kot človek vs. narava, človek je del narave. V skoraj noben zunanji vzrok ne moremo biti povsem gotovi, razen v dejstvo, da SMO TUKAJ (nekje...), da se zavedamo samih sebe in vsega okoli nas v tem trenutku - ZDAJ. Ideološka podstat - zakaj? - ni znana, lahko je karkoli ali sploh nič - lahko je nek idejni razlog ali pa ga ni, zakaj smo tu - a hkrati je sam obstoj v tem trenutku dokaz, da SMO TUKAJ, da MORAMO biti tukaj - ker če nam ne bi bilo treba biti tukaj - NAS NE BI BILO - bi bili kje druge ali sploh ne bi bili. Tu ne gre za vsebinsko sodbo - zakaj moramo biti tukaj - tega ne vemo - ampak dejstvo DA SMO TUKAJ - če nas naj ne bi bilo - nas ne bi bilo... torej MORAMO biti tukaj. Smo tukaj. Vesolje je torej vsaj skozi nas samo-zavedajoče se - mi kot del tega sistema posedujemo zavedanje, zavest, po čemer je zelo možno sklepati, da ta fenomen ni unikaten, glede na to, da se VSI fenomeni po vesolju ponavljajo - enaki elementi so povsod, 65% smo samo iz kisika, ki je tretji najbolj razširjen element v vesolju, neakj manjši delež smo sestavljeni še iz ogljika in vodika, ki je najbolj razširjen element v vesolju. Razsežnosti vesolja so tako velike, da so vse statistične možnosti za pojav nam podobnih organizmov zelo verjetne. Pa tudi če smo edini - SMO fenomen, ki je del vesolja in skozi nas je vesolje samo-zavedajoče se. Zelo velika verjetnost je, da je tudi zavest pojav, ki je (če morda ni kar fundamentalen) zelo razširjen fenomen v vesolju, tako kot so elementi, ki nas sestavljajo. Seveda to ni edini možen zaključek, je pa povsem verjeten in glede na opazovanje ponavljanja vseh fenomenov in sestavin vesolja - povsem verjeten in pričakovan. Sami smo sposobni kreacije in ustvarjanja tehnologije - kot sem že pokazal - je skozi nas to tudi lastnost vesolja. Tudi sami smo sestavljeni po principu tehnologije - natančen načrt, dovršena konstrukcija, zgradba na podlagi informacije, vendar tehnologija, ki daleč prekaša našo lastno. Smo tudi tehnologija, ki je sposobna samo-replikacije. Dejstvo je, da lahko zaznavamo tudi mimo receptorjev - kar vidimo pred "mentalnimi" očmi je za nas resnično, ne glede kakšna je dejanska okolica - če sploh obstaja kaj takega kot "okolica". Karkoli dojemamo JE REALNOST, ki jo moramo jemati resno. Če bi rekli avtobusu, ki drvi proti nam - "eh, to je iluzija", nas bo povsem prepričljivo povozil, ne glede na to, ali je realen ali ne - za našo percepcijo je realen, ne glede na dejansko sestavo vesolja. Naša zavest je naša realnost. To je povsem preprosto dejstvo. Mimo zavesti za nas ne obstaja nič. Kje je tu Bog? Moje "odbito mnenje" je, da je Bog (ki ni nič nadnaravnega, ampak Narava sama) VSE TO. Da smo del "zavesti", ki na nepredstavljive načine deluje nekako načrtno, urejeno, ciljano, zavestno (seveda, če je pa zavest, hehehe), neločljivo povezani z vsem. Kaj pa vse to je in čemu služi (če je ta pojem sploh prevedljiv na to in ni zgolj nek pojem, ki ga uporabljamo za osnovne nivoje organizacije procesa, ki mu pravimo življenje) pa nimam pojma in ne morem niti špekulirati! Skratka - sam sem prišel do občutka, intuicije, mnenja - da je VSE = BOG... to pa je - hec, hec - natanko to kar pravijo mnogi, vključno s Spinozo, Mojstrom Eckhartom, Upanišadami, itd.

http://www.youtube.com/watch?v=-M-vnmejwXo http://www.youtube.com/watch?v=-M-vnmejwXo

Se strinjam, a avtorji imajo vso pravico natančno pojasniti svojo teorijo in kritike utemeljeno zavrniti. Ne vem zakaj bi pri tem imeli manjšo veljavo od kritikov - če se izkaže, da imajo prav seveda... Na konsenz bo pa še potrebno počakati... Možnosti se mi ne zdijo toliko neverjetne, glede na to, da so v filozofiji te ideje že dolgo prisotne. Pa nazaj na temo "Bog" Isa Upanišada o Bogu: Isha Upanishad - Everything is God It moves and It moves not. It is far and also It is near. It is within and also It is without all this. - Isha Upanishad All manifestation is merely a modification of the One Supreme Whole .... The Whole therefore remains unaltered. - Isha Upanishad All existence is in the Absolute; and whatever exists, must exist in It; - Isha Upanishad In the light of true wisdom the phenomenal and the Absolute are inseparable. - Isha Upanishad The indefinite term "That" is used in the Upanishads to designate the Invisible–Absolute, because no word or name can fully define It. - Isha Upanishad OM! That (the Invisible–Absolute) is whole; whole is this (the visible phenomenal); from the Invisible Whole comes forth the visible whole. - Isha Upanishad ... the One Cosmic Existence shines through all things - Isha Upanishad ...so long as man believes himself to be separate from the Whole, he is helpless. - Isha Upanishad That is the ocean, we are the drops. So long as the drop remains separate from the ocean, it is small and weak; - Isha Upanishad That which comes out of the Infinite Whole must also be infinite; hence the Self is infinite. - Isha Upanishad ...there is no difference between the Self and God. They are one and the same. - Isha Upanishad Transcending death means realizing the difference between body and Soul and identifying oneself with the Soul - Isha Upanishad ..when he sees all creatures within his true Self, then jealousy, grief and hatred vanish. He alone can love. - Isha Upanishad He who sees all beings in his Self and his Self in all beings, he never suffers - Isha Upanishad We must not divide our conception of the universe; for in dividing it, we have only fragmentary knowledge and we thus limit ourselves. -Isha Upanishad .... behold the vast, radiant, subtle, ever–pure and spotless Self, the true basis of our existence. - Isha Upanishad When a man sees God in all beings and all beings in God, and also God dwelling in his own Soul, how can he hate any living thing? - Isha Upanishad He who perceives the Self everywhere never shrinks from anything, because through his higher consciousness he feels united with all life. He who perceives all beings as the Self for him how can there be delusion or grief, when he sees this oneness (everywhere) ? Isha Upanishad He who sees all beings in the Self and the Self in all beings, he never turns away from It - Isha Upanishad It is the innermost Soul of all creatures & It is without as the essence of the whole external universe... Isha Upanishad It is near to those who have the power to understand It, for It dwells in the heart of every one - Isha Upanishad Ma ne morem si kaj, da mi vse to ne zveni blazno domače in smiselno. Bo treba manj meditirat, hehehehehehehehe!!!! Seveda pa to ni noben dokaz za karkoli, razen, da je Spinoza "prepisoval" iz Upanišad, Einstein se z njim strinjal, Hameroff in Penrose skušata to prevest v matematiko in teorijo zavesti, itd. Pa še "hecne" povezave med tole Upanišado in Jezusom... Isa... Vsi govorijo o istem... morda pa le je nekaj na tem... Božanska blaženost tukaj in zdaj: http://www.youtube.c...feature=related (zamisli si sebe v podvodnem plesu od ca.1.40 dalje) Mimogrede - v Slovenščini imamo lep prevod dela Upanišad z obsežnimi in zanimivimi komentarji in spremnimi članki. Zadeva je izšla pri Novi reviji: http://www.nova-revija.si/filozofija/besede-vedske-indije-upanisade.html , na moji knjižni polici pa ima častno mesto ob Spinozovi Etiki / slovenski prevod je izšel pri Slovenski Matici: http://www.filargo.com/etika-961-213-121-x

Tako, malo sem skrajšal in popravil tvoj post, da je bolj prijazen. Ta stavek mi je bil všeč. Enako nazaj! ... Frančišek Asiški ti ima nekaj za povedati... »Če človek izključuje katerokoli božje bitje iz zavetja sočutja in usmiljenja, bo počel enako tudi s soljudmi.«

Mogoče preveč beremo. Še vsako idejo, ki sem jo kadarkoli intuitivno, izkustveno ali kako drugače neposredno doživel, mislil ali odkril, sem našel že zapisano od koga drugega in prav se mi zdi, da si ne pripisujem zaslug originalnosti za nekaj, kar mislijo ali trdijo že mnogi od vekomaj... Ko navedeš idejo koga drugega jo z namenom da ilustriraš kar sam misliš na bolj ekzakten način. Pa še samemu ti ni treba toliko pisati. Poleg tega se lahko strinjaš s kakšno idejo, pa nimaš tako poglobljenega vpogleda, kot ga imajo specializirani raziskovalci. Meni se nekatere ideje recimo zdijo možne in zanimive na filozofsko-logični ravni, nimam pa matematičnega in fizikalnega znanja, da bi to opisoval na ta način. Mi je pa zanimivo, da se ljudje tudi na ta način lotevajo zadeve in posredujem linke do predavanj in člankov - kdor je prav tako radoveden ima tako možnost pogledati si te ideje in si ustvariti svoje mnenje. Moje mnenje nenazadnje ni tako pomembno - razen zame, ker pač moram na podlagi svojih mnenj delovati, hehehe... Vinko bi mogoče govoril o "trenutku" kot o lastnem mnenju... jaz pa bi morda isto idejo, ki sem jo (ali jo vsaj skušam) ponotranjil, ponazoril s citatom Mojstra Eckharta: "There exists only the present instant... a Now which always and without end is itself new. There is no yesterday nor any tomorrow, but only Now, as it was a thousand years ago and as it will be a thousand years hence." Sicer sem pa svoja mnenja tudi že velikokrat zapisal. A se mi ne zdijo tako zanimiva, kot raziskave in filozofija teh modrih mož na katerih delo opozarjam - Bohm, Pribram, Hameroff, Penrose, Spinoza, Upanišade, Rumi, Yunus Emre, Meister Eckhart, Jaspers, Koch, itd., itd.

Zgoraj sem pripopal članek, ki je iz l.2011 in v katerem se odzivata na vse kritike. ( http://journalofcosmology.com/Consciousness160.html ) Menim, da so to znanstveniki takega kova, ki priznajo zmoto, ko jim to dokažejo... in raziskujejo dalje, popravljajo, itd. Ne mislim, da vsi zavračajo argumente zgolj iz principa, čeprav je očitno neka averzija pri nekaterih prisotna - kot sam praviš - odvisno od naravnanosti različno sprejemamo in dojemamo kakšne take bolj "mejne" ideje... Zato sem ZA dopuščanje možnosti in odprto glavo - seveda odprto samo do te mere, da ti možgani še ne padejo ven, hehehe! Pa to niso teme "nadnaravnega"... Karkoli se bo odkrilo je del (ali pa celo "bistvo", "izvor") tega sistema, ki mu pravimo tudi Narava... spomni se - "Deus sive natura", hehehe! To je temeljna ideja mnogih tradicij - ni distinkcije med "kreatorjem" in "kreacijo"... in morda bodo nekoč to celo dokazali na fizikalno-matematični način... bomo videli...

Pozabil sem reagirat na tole, kar se mi zdi bistveno... Prav tu je ta "catch" ki pa mene moti - da se apriori postavi nek konsenz, da je nekaj "off" in se več ne preiskuje. Dokler natančno ne vemo kaj je to samozavedanje, zavest, kje se nahaja ali je morda res prvinska, kot trdita tadva, pa še marsikdo in je vse ostalo iz tega ali je obratno, kot je bil "konsenz" doslej - torej obstaja nek fenomenalen svet, katerega del je tudi zavest, ki je namenjena percepciji tega. Te reči še niso dovolj znane in apriori zavreči tudi take reči kot je "posmrtno življenje" se mi ne zdi primerno in znanstveno. A je morda že kdo dokazal, da je zavest, kot čisto zavedanje po sebi (SEM), ne kot procesi emocij in prevajanje senzoričnih podatkov iz okolja, proces ali del telesa - živčnega sistema ali česarkoli. Prav te teorije preučujejo, če morda temu ni tako... Oz. ali je zavest moč zreducirati na računalniške algoritme ali ne... Zato sem morda prehitro dejal, da so bile bolj jezne reakcije in ne resne zavrnitve tistih teorij. Ker sem videl, da je prav iz te pred-postavke izhajalo veliko neosnovanih argumentov - skoraj jeza, da si sploh drznejo odpirati te povezave - podobno, kot si ti reagiral zgoraj - in takojšnje iskanje kakršnihkoli hitrih dokazov, da ni tako... pa čeprav je bilo očitno potrebnega precej več znanja, da so sploh opozorili na matematične napake... Prva reakcija očitno gre nekako v smislu - češ, "saj smo se že dogovorili kako bomo na to gledali, kaj zdaj spreminjate in ponovno sprašujete te reči, ki smo jih že zdavnaj prepustili psevdo-znanosti..." To se mi zdi problematično. Tale "konsenz", ki ga omenjaš je zame bolj apriori pred-sodba... Premalo vemo, da bi lahko tu naredili piko in končali raziskovanje ali celo prepovedali in s posmehom skušali utišati kogarkoli, ki si drzne stopiti na to področje. Pač toliko. Prav to je to, kjer se dejansko razhajamo - oz. tako se zdi, da se... Pa še popravek - v prejšnjem odgovoru sem pripopal napačen link do enega novejših člankov - dvakrat sem podal link do enega novejših Penrosovih predavanj, kjer je tudi simpatičen del vprašanj na koncu... Članek: http://journalofcosmology.com/Consciousness160.html

Imaš prav, da obstajajo resni pomisleki, a kolikor sem preveril njegove kasnejše izjave in debato nihče ni uspel zares zavrniti bistva njegove teorije, izpostavili so nekatere napake, nekatere je tudi popravil, itd. Sicer pa ni nič dokončnega, ni Bog, hehehehehe.... ima zanimive teorije, a tako kot vsi - še raziskuje... Malo novejše stanje stvari in dokaj novo predavanje (lansko leto): http://integral-options.blogspot.com/2010/03/roger-penrose-conscious-understanding.html Pa svež članek - pri teh rečeh je fino pogledati najnovejše članke, trditve, ne kakšne zavrnitve izpred več let, ker se reči hitro spreminjajo, nadgrajujejo, itd. : http://integral-options.blogspot.com/2010/03/roger-penrose-conscious-understanding.html Kakorkoli, saj ne trdim, da je to neka dokončna resnica - sta pa zanimiva misleca in znanstvenika, škoda da sem tako slab v matematiki, da polovice argumentov ne bom nikdar zares štekal. Glede osebnega boga pa takole - ne jemljem resno poenostavljenih variant idej o Bogu, za katere (precej utemeljeno) menim, da so slabo razumljene ali iz političnih ali kakšnih drugih razlogov poenostavljene filozofske ideje. Ideja o Bogu, "Sem ki sem" se mi ne zdi neumna, pri Kristjanih bi prisluhnil kakšnim mistikom kot je bil Meister Eckhart (ki recimo pravi: "The knower and the known are one. Simple people imagine that they should see God as if he stood there and they here. This is not so. God and I, we are one in knowledge" ali "You may call God love, you may call God goodness. But the best name for God is compassion" - mater, čist Budistično, hehehe... ali "I say, if one knows anything in God and affixes any name to it, that is not God.", mater, čist Taoistično, hehehe in to od krščanskega mistika iz 13.stoletja!!) ali tudi kakšne ideje Hildegarde von Bingen..., takšno umevanje krščanskega Boga ima zame nek smisel, naivna vera v nekega strička v nebesih pa pač ne. Kot vidiš tudi inteligentni, nadarjeni in hkrati zelo verni Kristjani ne verjamejo zoglj v neko preprosto "superbitje", njihov religiozno-filozofski nazor ima več globine in je vreden podrobnejšega ogleda (vsaj zame). Pri muslimanih so zanimive ideje sufijev - njihovo umevanje Boga je podobno idejam, ki jih najdeš v Upanišadah, Budizmu, itd. Sufizem v stilu Jellaladin Rumija mi je še posebej blizu. O starogrških Bogovih, oz. kako so jih obravnavali misleci tistega časa ne vem dovolj, da bi karkoli komentiral, kolikor vidim, se njihovi filozofi niso kakorkoli ukvarjali s kakšnimi preprostimi, "dedek mraz" verzijami božanskega, čeprav so imeli veliko za povedati o metafiziki, torej mi je v tem smislu zanimiva in blizu tudi antična misel, ne glede na njihove Bogove - očitno so jih filozofi razumeli bolj simbolno ali folklorno? Ne vem. Skratka - nič nimam proti idejam - če si pogledamo bolj razdelane in globje ideje teh tradicij - velikih religij. Nesmiselne se mi zdijo poenostavljene, slabo razumljene ideje božanskega, kot jih razglašajo fanatiki in/ali poenostavljanje naivnih mas. V jedru vseh religij so zanimive ideje, ki so vredne premisleka - po mojem mnenju seveda.

Vprašaj Dawkinsa zakaj, hehe... Saj vsi ne govorijo posmehljivo - pač v glavnem ga imajo za manj verjetnega, tako kot zmaja v garaži... Drugače pa mi je všeč nivo tega drugega predavatelja, kako iskreno in nedogmatično prizna, da kaj še ni jasno in ne pljuva po bolj religiozno naravnanih, temveč jasno poda svoja stališča in fakte, ko ga izzovejo. To je zame Z-nanstvenik. Hameroff pa je skupaj s Penroseom po moje genialec, ki ga težko štekam(j)o, je pa tudi malo nastopača in provokatorja... bomo videli koliko njune teorije držijo vodo. Kolikor vidim, razen razburjanja, še ni bilo prav resnih zavrnitev... bolj nerazumevanje... in ogorčenje. Mimogrede, Penrose ima zunaj zanimivo novo knjigo, bo treba preverit, a se bojim da zna bit prezahtevna zame: http://www.amazon.co...08928997&sr=1-1

http://www.youtube.com/watch?v=VLKdzV55C78&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=U25UtPsgbE0

http://www.youtube.com/watch?v=RwcV8p5TaPI http://www.youtube.com/watch?v=R8W1rgCrTMg&feature=related

Tema za objavljanje posebnih glasbenih trenutkov...

Ni kaj. Mimogrede - seveda pa ko govorim o starih mislecih ne menim, da so natančno vedeli enake reči kot sodobni znanstveniki - a predvidevali so reči, ki so bile njihovim sodobnikom nepredstavljive in vsaj delno držijo in so bile dokazane veliko kasneje. A kot se zmeraj izkaže - je zadeva še dalje zakomplicirana, bolj kompleksna, niso samo atomi, delijo se dalje, itd. Demokrit je recimo zanikal starejšo idejo Enosti vesolja, sodobna znanost pa bo morda povezala vse - tako delce, energijo, informacijo kot tudi "enost"... prav vrtoglavo, a ne prehitevajmo z zaključki...

Kar se mene tiče se ne tepe - če razumem ateizem kot ne-vero v osebnega, personificiranega Boga. Če pa je "ateizem" v obliki apriori "vere", da ne more biti neke inteligentne, morda enotne, načrtne, ajde - celo zavestne - osnove vesolja, potem se seveda tepe. Skratka - če postane ateizem zid prepričanj, kot praviš, potem je problematičen, če pa je zgolj odsotnost neosnovane vere v neko superbitje, pa ni problematičen - tak ateist sem tudi sam. A celo dopuščam možnost da nekdo nekoč dokaže tudi tako super bitje - in če bo dokaz dovolj jasen in kredibilen ne bom vztrajal v NE-veri... V osnovi pa se nagibam k ideji sorodni "Brahmanu" (kot v Upanišadah), a vanjo ne "verjamem", zgolj zdi se mi zelo verjetna ideja, tako kot se je nekoč nekomu zdelo zelo verjetno, da je vesolje sestavljeno iz atomov, pa tega ni mogel dokazati še tisoče let... Zdi se mi smiselna in zanimiva ideja. Če je pa tudi resnična pa bo še treba dokazati. Se mi pa zdijo Upanišade generalno zelo zelo pametne in vir inspiracije... a to je seveda subjektivno... nobenih dokazov, hehehe.

Za radovedne - višji nivo debate... vredno ogleda - ni enostransko - med vsemi na tem panelu je meni še posebej simpatičen in pronicljiv govorec V.S.Ramachandran: http://thesciencenetwork.org/programs/beyond-belief-science-religion-reason-and-survival/session-4-1

Zaključek Stuart Hameroffa v prej objavljenem linku je tudi moja pozicija, s tem da nimam njegovega znanja in vizionarstva - lahko se samo podpišem zraven: "I am not by nature confrontational, but am happy to debate scientists and philosophers who oppose our theory. Atheism does not hold the scientific high ground. Secular spirituality based on quantum biology and the physics of spacetime geometry is a viable and important idea. I am not offering or suggesting any proof, just a plausibility argument."