PsicoMagico

Sem šel tudi jaz nazaj gledat, se strinjam - to z maso ne drži, ampak to je napaka razlagalca, izjave tega Lorberja so pa presenetljivo na mestu... bi pa bilo treba videt še kaj več od teh iztrganih izjav - cel kontekst in kaj še pove na to temo... Bo treba preverit kakšno knjigo očitno. P.S. Seveda pa je vse to off topic, ne vidim, zakaj bi to naj imelo neko direktno navezavo na temo "Bog", razen trditve tega mistika, da je informacije dobival po Božjem nareku... a to je pač lahko samo simbolna interpretacija tega fenomena (intuicije) religioznega človeka iz 19.stoletja.

Pa saj to sta Planck in Einstein že zdavnaj kar lepo pojasnila, pa dalje še drugi. Obe teoriji - da je svetloba sestavljena iz delcev in da je valovanje pa sta obstajali že veliko prej - od začetka 20.stoletja je to dvoje jasno združeno in lepo sistematično opisano - kot si lahko prebral tudi na tistih linkih. Ne vem kako je on govoril isto brez nekih raziskav in fizikalnega znanja - a je sploh res govoril isto - lahko navedeš točen citat in vir? Res pa je, da so to znanstveniki veliko natančneje pojasnili, ne zgolj dejali, da ima svetloba dvojno naravo... Res pa je intuicija en fenomen vreden raziskave... od kod prihajajo resnično NOVE ideje, kako se porajajo, na kak način meljejo naši biološki kompjuterji, da se iz te gmote informacij porodi neka čisto nova ideja, ki preskoči par logičnih sklepov ali je celo "kontra-intuitivna" za večino ljudi, ali gre proti "zdravi pameti", pa je vedarle resnična. Veliko največjih znanstvenikov ima to lastnost zelo povdarjeno, nekateri so o tem pripravljeni povedati več (recimo Einstein, Tesla), drugi pa ne, da ne bi zveneli preveč obskurno, nekatere zgodbe so postale legendarne - Newton in padec jabolka recimo, v Antiki je tega še več, poznamo pa seveda celo vrsto mistikov, ki svojih originalnih idej ali umetniških stvaritev niso pripisovali sebi, ampak kar "Bogu" - recimo Hildegarda von Bingen in podobni, očitno tudi tale Lorber. A kaj bi naj to sedaj pomenilo in dokazovalo po tvoje? Meni pove samo to, da pač obstaja nek način delovanja naših možganov (ali neposredno zavesti, če slučajno ni produkt možganov - kar še ni povsem jasno), ko se velike ideje porodijo nenadoma in nepričakovano, nekateri to zaradi svojega prepričanja povežejo z Bogom ali religijo, drugi pa temu rečejo intuicija ali kaj podobnega. Lep in poučen Einsteinov citat o "intuiciji" : "The intellect has little to do on the road to discovery. There comes a leap in consciousness, call it Intuition or what you will, the solution comes to you and you don't know how or why".

Video je zanimiv, a zaključki glede obstoja so malenkost naivni... lahko bi ostal pri dobrem pointu - da smo omejeni in da je veliko dokončnih trditev neustreznih... a namiguje, da JE odgovor - pač obstajamo, ker lahko... a to ni nek odgovor. Se strinjam da ni potrebno delat zaključka, da je vse tako perfektno zastavljeno, da lahko mi obstajamo, ampak je bolj enostavno ugotoviti, da obstajamo, ker so pač takšni pogoji, da smo se razvili. A to je zgolj ugotovitev znotraj omejitve - vemo, da ne moremo vedeti... in da če se pogoji spremenijo, bo še najboljša znanost dala povsem drugačne ugotovitve o lastnostih vesolja - enako napačne, kot so najbrž tudi trenutni napačni, zaradi naše omejitve kaj lahko sploh opazujemo in merimo. Kot je hudomušno dejal - živimo v edinstvenem času, ko je edinkrat mogoče izmeriti/ugotoviti, da živimo v edinstvenem času. Dober point, a seveda vse to na vprašanje zakaj sploh kaj obstaja ne odgovori. In tudi ali je načrtno ali ne tak pristop ne more odgovoriti, zgolj opomni, da ni nujno da so pogoji ustvarjeni zato da smo mi tukaj, ampak smo tukaj ker smo lahko, če bi bili drugačni pogoji, nas pač ne bi bilo - simple - po njegovem. A to ne izbriše neodgovorljivega vprašanja - zakaj? Zakaj sploh taki pogoji in zakaj ta obstoj - ne vzročno-posledično, ampak vsako zase - zakaj sploh pogoji in zakaj sploh obstoj, ne glede na pogoje? Zakaj se naj zdi ideja, da se nekaj "kar dogaja" iz juhe možnosti bolj smiselna od slutnje, da ima karkoli se dogaja nek "namen" in smisel, ki ga pač še ne štekamo in ga morda nikoli ne bomo? Nekateri "filozofski" zaključki mi vseeno zvenijo malo naivni, pač obarvani z njegovo pred-sodbo, čeprav je tak kul in brihten tip.

Gre za vprašanje, kot - ali se lahko recimo nek vijak v računalniku zave kaj je? Obstaja na čisto drug način od nas... a mi smo ga ustvarili in opravlja neko funkcijo - z vijakove perspektive obstoja zelo verjetno ni možno ozavestiti lastnega obstoja, da je vijak v računalniku, ker obstaja na povsem drug način, nima zavesti, možgan, a vendarle obstaja, a na povsem drug način od nas. Mi lahko sklepamo, da smo ustvarjeni tako kot ta vijak, z nekim razlogom ali pa verjamemo da je vse skupaj naključno pripeljalo do enakega rezultata - zapletenih bioloških strojev, ampak v primerjavi s tem kar JE RES, je lahko oboje povsem zgrešeno, ker izhajamo iz našega načina obstoja. Tisto "zunaj", če kaj, sploh ni zunaj, nima atributov, ni umljivo, skratka, lahko je na tako drugi ravni "obstoja" (tudi obstoj je naš koncept), kot je vijak v računalniku od nas. In koncepti kot je naključno ali načrtno so povsem v naši domeni, v našem načinu obstoja in morda nimajo nobene veze s tem kar vse skupaj je - so zgolj neki koncepti po katerih delujemo mi znotraj svojega načina obstoja. Zato ti tega odgovora ne more dati nihče, ker smo vsi ljudje in enako omejeni.

Se strinjam... a zato trditev da je vsa zadeva "naključna" ni nič bolj verjetna in dokazljiva od druge... katere so ostale variante pa je na bistroumnežih prihodnosti, da se domislijo... zaenkrat operiramo pač s temi koncepti... in kar se mene tiče ne en ne drugi ni bolj dokazan oz. dokazljiv. Moja intuicija in opazovanje mi pravi, da vse skupaj spominja na način kako mi ustvarjamo in usmerjamo materijo po svojih interesih (in ta naša sposobnost je del Vesolja, ni nekaj IZVEN, torej je povsem možno potegniti vzporednico), vse skupaj izgleda kot ena izjemno napredna tehnologija in ne kot neko naključno dogajanje... Lahko da se motim, a to bo še potrebno dokazati. Fizikalni zakoni baje držijo enako po vsem Vesolju, enake kemične elemente najdemo povsod... fenomeni, ki se dogajajo na Zemlji, se dogajajo tudi drugod - nekatere so že odkrili, nekatere pa še ne - recimo nam sorodnega življenja... A naš intelekt in način kreacije, tehnologija - je prav tako del Vesolja, je produkt Vesolja. Zakaj bi torej bilo tako neverjetno, da je samo vesolje tudi tehnologija in da je načrtovano na nam še nepojmljive načine, tako kot so naši računalniki, roboti, avtomobili, itd.

Ja, te nove Gorenjkine temne čokolade z različnimi okusi so kar hude... enako glede omenjene - takojšnja zasvojenost, sem jo kupoval par dni zaporedoma, ko sem jo odkril, pa ona s hruško tudi ni od muh... Drgač pa: http://www.camillebloch.ch/en/company

Jep, se tepe, sicer bi že konvertiral v Islam, hehehehe... Ja, Heisenbergovo razmišljanje je tudi meni zelo všečno, da ne rečem - domače. Pa samo da malo popravim - dejansko nimam predstave o Bogu, če sem dal tak vtis. Moje stališče je - "ne vem". Čustvena "duhovna" (??) ideja, ki jo očitno nosim v sebi pa je, da ima vse neko globoko urejenost, smisel, povezanost, da se reči ne dogajajo "kar tako", tudi če kdaj se (ali se tako zdi) - a v/za vsem je nek vir, nepredstavljiv "intelekt", kar pa je tako oddaljeno od večine konceptov "Boga", da temu osebno ne rečem Bog in to tehnično ni "moja predstava o Bogu", ker tega koncepta ne uporabljam, pač pa vidim, da zelo sorodne ideje marsikateri (tudi Spinoza) sporočajo skozi različne koncepte "Boga". Če veš, kaj mislim s to razliko? Dejansko se z Alanom strinjam - ni potreben koncept Boga, a pozitivizem ni nadomestilo za ta koncept, ne zadovolji, ne prepriča, ne zdi se bolj verjeten, od ideje načrtnega in inteligentnega vesolja... Kot sem že omenil - Vesolje vsebuje vsaj skozi nas - človeštvo - intelekt in načrtno kreacijo - mi nismo izven vesolja...

Špekulacije? Misliš njihove? Jaz sem to objavil zgolj kot prikaz DEJSTVA, da je bilo med očeti kvantne mehanike precej "duhovnežev". Nič drugega... Ne poznam Choprovega dela, se mi je zdel vedno preveč tak ameriški kičasti self-help guru, najbrž res izkorišča duhovno naravnanost številnih očetov kvantne mehanike in se navdihuje z Jiddu Krishnamurtijem, a verjetno zadevi ni dorasel. Ne vem, ne poznam in me ne mika brati, je toliko drugega bolj zanimivega na polici... Zato ti pa dajem primere razmišljanja teh legendarnih fizikov samih in ne nekih bluzatorjev... Preberi si tisti članek kako so se fiziki pogovarjali o tej temi - kot da bereš ta forum, hehehe, skoraj... Je zelo poučno in zanimivo videti, kako se ni kaj dosti spremenilo in da so tudi največji umi precej v negotovosti in različnih mnenj: http://www.edge.org/3rd_culture/heisenberg07/heisenberg07_index.html

Ne, prevodi so dejansko čudni, zaznamovani z arhaičnim jezikom in nesmisli. Hkrati pa seveda zagotovo selektivno jemljem kar mi je zanimivo v miselnosti teh religij, kot iskreno priznam - te knjige se mi v celoti zdijo bolj ali manj grozljive - nasilne, diktatorske... VMES pa najdeš svetke - in nisem omenjal Geneze, temveč idejo o Bogu iz Janezevega Evangelija - "V začetku je bila beseda..." Stara zaveza se meni osebno zdi neprebavljiva in pretežno filozofsko nekoristna, čeprav tudi najdeš kaj zanimivega med vsemi tistimi čudaškimi zapovedmi. Sicer pa si preberi o konceptu Boga v Krščanstvu: http://en.wikipedia.org/wiki/God_in_Christianity Res se pojavlja paradoks, da se v Svetem pismu o Bogu piše v glavnem v "osebni" obliki, a pri definicijah je vedno opisan abstraktno, presežno, izven prostor-časa, itd. Glede na to da je mišljen abstraktno tudi v Islamu, kot sestrski religiji, ki govori o istem konceptu "Boga", le z drugačnim pristopom in spremljajočo mitologijo, sklepam, da je izvorno tudi v Krščanstvu mišljen abstraktno in da je navidezen paradoks nastal zaradi popreproščene NAKNADNE razlage in moralnih in ostalih nasvetov... V jedru pa je "Sem ki sem"... Koncept Boga v Islamu: http://www.islam101.com/tauheed/conceptofGod.htm ali Torej - "ako lažu mene, onda ja lažem i vas", hehehehe... Pa da ne bo pomote - mene te monoteistične religije sploh ne zanimajo pretirano in zadnje kar mi pride na misel je, da bi branil ravnanje religij in Cerkva v imenu nekega osebnega, maščevalnega, po slavljenju hlepečega Boga... vidim pa, da v osnovi omenjajo podobne koncepte (če izluščiš ves balast), kot bolj filozofsko zanimiva Budizem in Daoizem.

Motiš se, očetje kvantne mehanike so bili skoraj vsi po vrsti "moje" sorte "duhovneži". Racionalni, radi so imeli logiko, a vedeli so kje so meje in imeli so precej domišljije in poudarjeno intuicijo (karkoli že to je). Max Planck: "All matter originates and exists only by virtue of a force which brings the particle of an atom to vibration and holds this most minute solar system of the atom together. We must assume behind this force the existence of a conscious and intelligent mind. This mind is the matrix of all matter" O njemu pravijo: In a lecture on 1937 entitled "Religion und Naturwissenschaft" he suggested the importance of these symbols and rituals related directly with a believer's ability to worship God, but that one must be mindful that the symbols provide an imperfect illustration of divinity. He criticised atheism for being focussed on the derision of such symbols, while at the same time warned of the over-estimation of the importance of such symbols by believers. (to je tudi natanko moja pozicija na to temo...ne pretiravajmo ne v eno ne drugo stran...) Einsteina so že drugi omenili... bil je fan Spinoze, tu se srečava, hehehe... Slaven citat: “I believe in Spinoza's God who reveals himself in the orderly harmony of what exists, not in a God who concerns himself with fates and actions of human beings” (no, Alan, pa še njemu reči naj si neha izmišljevat neke definicije Boga, ki jih ni tako zlahka pobruhat..., pa zakaj sploh uporabljat ta koncept, če pa že ima fiziko, hehehe) David Bohm - izrazit "duhovnež", delal je celo intervjuje z raznimi duhovnimi liderji - Dalai Lamo, bil je velik prijatelj z Jiddu Krishnamurtijem, (to je skoraj tako kot da bi se danes družil z Deepak Chopro, hehe, itd. What prevents theoretical insights from going beyond existing limitations and changing to meet new facts is just the belief that theories give true knowledge of reality (which implies, of course, that they never change). Although our modern way of thinking has changed a great deal relative to the ancient one, the two have had one key feature in common: i.e. they are both generally 'blinkered' by the notion that theories give true knowledge about 'reality as it is'. Thus, both are led to confuse the forms and shapes induced in our perceptions by theoretical insight with a reality independent of our thought and way of looking. This confusion is of crucial significance, since it leads us to approach nature, society and the individual in terms of more or less fixed and limited forms of thought, and thus, apparently, to keep on confirming the limitations of these forms of thought in experience. (David Bohm, Wholeness and the Implicate Order, 1980 Niels Bohr - "We must be clear that when it comes to atoms, language can be used only as in poetry. The poet, too, is not nearly so concerned with describing facts as with creating images and establishing mental connections." "For a parallel to the lesson of atomic theory regarding the limited applicability of such customary idealizations, we must in fact turn to quite other branches of science, such as psychology, or even to that kind of epistemological problems with which already thinkers like Buddha and Lao Tzu have been confronted, when trying to harmonize our position as spectators and actors in the great drama of existence." "Everything we call real is made of things that cannot be regarded as real." Wofgang Pauli: "The layman always means, when he says "reality" that he is speaking of something self-evidently known; whereas to me it seems the most important and exceedingly difficult task of our time is to work on the construction of a new idea of reality." "I confess, that very different from you, I do find sometimes scientific inspiration in mysticism … but this is counterbalanced by an immediate sense for mathematics." Werner Heisenberg: “Not only is the Universe stranger than we think, it is stranger than we can think.” “What we observe is not nature itself, but nature exposed to our method of questioning.” “The first gulp from the glass of natural sciences will turn you into an atheist, but at the bottom of the glass God is waiting for you.” “The positivists have a simple solution: the world must be divided into that which we can say clearly and the rest, which we had better pass over in silence. But can anyone conceive of a more pointless philosophy, seeing that what we can say clearly amounts to next to nothing? If we omitted all that is unclear, we would probably be left completely uninteresting and trivial tautologies.” Mogoče pa bo komu zabavno prebrati spodnji odlomek, kako so se očetje kvantne mehanike pogovarjali o tej temi in se čudili kako da Einstein in Planck toliko govorita o Bogu. Alan, ti bi se najbrž našel v Diracu, jaz se najdem v Heisenbergu - če se seveda identificiraš z junaki, ko bereš literaturo: http://www.edge.org/3rd_culture/heisenberg07/heisenberg07_index.html Skratka - ta glavni cari, ki so si "izmislili" kvantno mehaniko, niso bili ravno povsem "ne-duhovneži"...

Tako Koran, kot Stara zaveza sta mi pretežno obupna teksta... Polno nasilja in nekih politično-moralnih diktatorskih napotkov... A bodi malo natančen, govoriš o Jezusu, nato pa preskočiš na Staro zavezo... ker veš da s tem lahko doseže večji učinek... Zanimive so temeljne ideje kaj "Bog" sploh je in v tem je veliko zanimive metafizike tudi v teh tekstih... Če iskreno pogledaš kaj Muslimani in Krščanstvo (ker smo jih pač sedaj najbolj izpostavili) učijo a atributih Boga - da je onkraj vsega, ne-upodobljiv, itd. lahko vidiš da ne gre zgolj za nekega nadnaravnega strička. Enako kot tebi pa se mi zdijo čudne in nesprejemljive marsikatere pasaže v teh tekstih in Jezus je bil neke vrste hipi guru, tako bi vsekakor danes dojeli, hehehe."Peace and love, man!" - kaj pa je drugega njegovo osnovno sporočilo?

Ne se bat, poleg ukvarjanja s tem sranjem, je ostalo dovolj časa za zafrkancijo, odnose, itd. Za imet lastne otroke pa najbrž ne...

Se strinjam... ...in od Lukasetine sem pričakoval več, kot zgolj tako prilivanje olja na ogenj z mini manipulacijo s tem SSKJ. In ja - to je zelo groba, naivna in pravzaprav zavajajoča definicija. Saj ne da osnovna teologija(al kateheza, me malo medejo tile tehnični izrazi RKC), hehe, za množice na Slovenskem (pač kolikor sem preveril) ne bi bila podobno popreproščena... A to ni to kaj dejansko piše v teh spisih in ni to kaj so najbrž tile stari mistiki želeli sporočiti. Saj ti je zelo jasno kaj res trdim in za kaj se zavzevam (odprtost do raziskovanja, ne zgolj popreproščeno pljuvanje po konceptu "Boga")...

Če pa je definirano že na začetku in ti prav to pišem v teh zadnjih postih in skušam ustrezno podkrepiti z viri. Osebno sem tudi že večkrat povedal, kako razumem ta koncept - po Spinozovo "Deus sive natura" ali "Bog ali Narava", pa drugi tudi, pokazal sem tudi, da je prav v osnovi (in ne naknadno ali v neki alternativni interpretaciji) ta koncept definiran na omenjeni abstrakten način in da razumevanje, ki ga ti prvenstveno zavračaš in smešiš - nek "nadnaravni striček" - NI prvenstven koncept niti v velikih "mainstream" religijah... Da je tako definiran že "na začetku", kot praviš da bi moralo biti... Glede tega se motiš in to je dokazljivo (torej, da je koncept tega inteligentnega, načrtnega stvarjenja v bistvu bolj abstraktna ideja in NI mišljena kot nek personificiran nadnaravni striček niti v mainstream religijah), medtem ko idejo ali je ta celoten sistem (Vesolje... "vse kar je") zavestno, inteligentno, na nek nepredstavljiv način "planirano" (čemur lahko rečemo "Theos", "Allah", "Yahweh", "Elohim", "Anima Mundi", "Brahman", "Dao" če hočemo, lahko pa tudi kaj drugega manj zaznamovanega) ne moremo potrditi, (še) ni dokazljivo ali ovrgljivo - lahko imamo samo vsak svoje mnenje ali slutnjo. To je vse - o ostalem smo pa že itak preveč debatirali in nikamor ne pridemo... Lep dan.

Lepo jasno povedano in seveda imaš prav. In ta zadnje tudi - da ni nujno da odgovor sploh obstaja - saj to da mogoče sploh ne znamo vprašati na pravi način je res bistro karikiral že Douglas Adams. Ma ne vem, mene to vprašanje (oz. odsotnost tovrstnih odgovorov) obseda že od otroštva, zato sem zdaj malo bolj reagiral v tej temi. Pravzaprav je naporno s tem živet, ker je vse ostalo sekundarno in zato si ne predstavljam kako bi sploh lahko vzgajal otroke, ne da bi jih pahnil v isto miselnost... Raje ne.

Bistro! (cel post, pa odebeljeno še posebej)

Saj to je - če sprejmeš abstraktno idejo kot izvorno, potem bereš tudi tiste "poosebljene" dele drugače. Pa najbrž je veliko balasta dodanega in veliko po neumnem prevedenega. Res so bili ljudje drugačni, znanstveno razumevanje sveta tudi, a te reči so očitno pisali mistiki, s "posebnimi izkušnjami" in te se zelo verjetno (glede na to da obstajajo raziskave kognitivnih psihologov, da tovrstne vizije in videnja niso vedno vezana na domišljijo in subjektivno vedenje posameznika), niso kaj dosti spremenile. Povsem nedokazljivo menim, da so trčili ob neke resnice, ki jih zgolj še ne znamo pojasniti, niso pa nadnaravne... a to je moja vera. Glede "logosa" - najbrž ti je znano "Najprej je bila beseda..." No, to je samo ena možnost prevoda, na mestu "besede" je namreč v originalu "logos", ki pomeni več kot zgolj "besedo". Pa že ta koncept o "besedi" je zelo zanimiv... Poimenovanje sveta... Pa še nekaj - iz vsake informacije ali gruče informacij lahko izluščiš kaj sprejmeš in kaj ne in kar se ti zdi dvomljivo. Tudi v znanosti je dosti takih primerov. Sprejmeš eno idejo iz knjige, ne pa vseh oz. izluščiš kje se res skriva navdih in neka potencialna resnica ali koristno dejstvo ali ideja, kje pa kdo bolj bluzi... Sploh pri takih kompilacijah tekstov različnih avtorjev... (pri Svetem pismu iz sicer kao enega izvora - navdiha - a vseeno skozi filter umov in zavesti zelo različnih avtorjev)

Natančno preberi kaj sem napisal in natančno in iskreno premisli. To ne pomeni, da moraš verjeti v kakršnegakoli Boga ali celo tako kot jaz dopuščati možnost. Govorim samo o tvojem pojmovanju te ideje. Ni samo tvoja ideja, deliš si jo z nekaterimi, ni pa to ideja, kot je mišljena s strani teh religij. Vedno ko vidiš besedo "Bog" vidiš točno ta koncept in to te omejuje, da bi lahko uporabljal koncept kako drugače (a ne drugače kot je pravzaprav v večini primerov mišljen) in sploh razumel zakaj tudi nekateri, ki niso verni, uporabljajo ta koncept v razmišljanju o izvoru in nastanku Vesolja. Vidiš samo nesmisel. Govorim samo, da abstrakno, neosebno pojmovanje ni alternativna interpretacija "Boga", ampak je že v jedru največjih religij. To je mainstream ideja o Bogu, žal slabo predstavljena množicam... to zadnje po mojem mnenju seveda.

En mojih prvih knjigic, ki sem jo imel zelo rad je bila "Z Darwinom okoli sveta" Antona Poleneca. Striček z brado, ki sem ga jaz spoznal kot otrok je bil zame Darwin, hehehe... njegova ladja, slikovit Galapagos, opice, dodo, itd. Res zabavna otroška knjigica. Na tista vprašanja nisem dobil zadovoljivih odgovorov. Morda ponavljaš napako, ko se pogosto zamenjuje odgovor o formi (pa še to delen) z vprašanjem o pomenu in vsebini. Torej - poenostavljen primer - "Zakaj je ta zgradba tukaj?" - ker so delavci položili temelje, zgradili zidove, ker so se vgradila okna, naredila streha, na tak in tak način, medtem ko je bil iskan odgovor - ta zgradba bo nova knjižnica, tukaj stoji, ker so dobili ugodno parcelo, zgradili so jo, ker prej v tem kraju ni bilo knjižnice, itd. Vidiš razliko. Evolucija je mogoče delen odgovor na "kako?" nikakor pa ne na "zakaj?". Niti na enega teh otroških (?) vprašanj ni pravega odgovora. Torej - zakaj se vse to dogaja, zakaj to obstaja, zakaj se morajo stvari izpopolnjevati, evolvirati, zakaj morajo vrste preživeti, čemu to služi... KAJ je vse to? Ne kako je zgrajeno ampak KAJ? Ilustracija - odgovor na Kaj je računalnik? je lahko kakšna je njegova tehnična zgradba ali pa da je to naprava za to in to, ki jo je zgradil človek za te in te namene... KAJ pa je VSE TO? Si dobil na odgovor na to? Če ja, potem mi ga pošlji na PM, hehehehe... Dawkins se mi dopade, ker je v enem intervjuju na vprašanje katero vprašanje si najbolj želi odgovorjeno dejal - "kako deluje subjektivna zavest" in o tem problemu ima zelo iskreno mnenje, ki ga z njim delim: http://barang.sg/ind...w=videos&part=5 in http://bigthink.com/ideas/17051 Všeč mi je tudi naslov knjige "The Magic of Reality", ker to tudi sam zagovarjam... nobena izmišljotina ni tako fascinantna kot VSE to skupaj, celotno neverjetno odbito vesolje, z nami vred. To je taka "magija", da se ti zblede... Sem pa že na onem tvojem linku slišal to kar me pri njem moti - ko skuša dati dokončne odgovore tam kjer jih ni - recimo ko govori o času in vprašanju kaj pa je bilo pred "big bangom" in skuša (sicer previdno reče: "nekateri znanstveniki", a potem kar posploši, kot da je to že 100% tako) odgovoriti, da je to nesmiselno, kot vprašati kaj je severno od severnega tečaja, ker se je tedaj čas šele začel. Pa to še ni dokončno potrjeno, so še druge teorije in "obstoj" ni samo pogojen s časom in tem vesoljem... teorij je več in to zagotovo ni dokončen odgovor. Mene ne zadovolji. Hkrati pa to ni eno izmed meni ključnih vprašanj. Je zgolj odgovor, ki deluje v omejeno definiranem sistemu. Ja, če pač uporabiš to idejo big banga in izvora časa, potem ne moreš tega vprašati. Ampak to je samo del realnosti. Kako je pa v širši sliki, kako je pa zares? KAJ JE VSE TO? KAJ sem jaz? ZAKAJ se vse TO sploh dogaja? Na ta vprašanja ne moreš odgovoriti na tak način. Kot otrok sem bil tako tečen in moji starši tako odkriti, da so mi povedali vse kar so lahko - kako nastanejo otroci sem precej dobro vedel že vsaj pri petih letih - da se pač imata moški in ženska rada, se ljubita, moški ima seme in oplodi mamico, v kateri zraste dojenček - res ne vem zakaj tega ne morejo vsi povedat otrokom takoj ko jih to vprašajo..., pa tudi "tehnične" detalje se da povedati - so mi sicer kar nastavili knjigo malo kasneje, hehehe... povedali so mi tudi da so religije neke vrste miti, da so specifičen poskus razložiti vesolje oz. da je to neko osebno prepričanje ljudi, da so moralno poučne, da pa ni dokaza za Boga, da je veliko tega mišljeno simbolično; rasel sem ob dokumentarcih Davida Attenborougha iz serije "Life On Earth" in Carla Sagana "Cosmos"s konca 70ih... takoj ko je izšla sem dobil tudi "Kratko zgodovino časa" Stephena Hawkinga - nekje konec osnovne šole in jo moral kasneje večkrat vzeti v roke, ker je bila prezahtevna za takrat. V meni je to samo vzbudilo izjemno čudenje nad VSEM TEM TUKAJ, a teh odgovorov za katere trdiš, da si jih dobil, ni bilo. In jih še zmeraj ni.

A ni dobolj da so že politiki in teologi skozi zgodovino povsem uničili kakršnokoli smiselno filozosko podstat "Boga", a morate še ateisti nadaljevat površinsko idejo le-tega? Malo heca... Niti najbolj naivne teologije ne govorijo o nadnaravnem bitju v človeški podobi, to je povsem tvoja (in še koga drugega) zmota. Tvoj problem je (in tudi tistih vernikov), če selektivno bereš kakšne dele dobesedno. (stvarjenje po svoji podobi, itd.) Po moje bi nujno potrebovali en revidiran, nevtralen, filozofski prevod teh starih tekstov, brez upoštevanja kasnejše teologije in čudnega teološkega besedišča. Torej kot če bi en ekspert za hebrejšino in grščino našel te spise danes in upošteval historično znanje in situacijo tedanjega časa, izpustil pa vso kasnejšo politično in povprečno vraževerno šaro. Govorim predvsem o Svetem pismu in o krščanstvu, ker tudi tvoje bodice v glavnem letijo na to... Ideja o Bogu je abstraktna tudi v teh treh največjih monoteističnih religijah, NI govora o nadnaravnem bitju v človeški podobi, to je nek tvoj konstrukt, ki ga ponavljaš. Krščanstvo - "Sem ki sem" oz. "Na začetku je bila beseda..." , slovenski prevodi znajo biti še posebej taki arhaično klerikalni, da kar ošpice dobiš - ko stare mamke avtomatično žebrajo... "pri Bogu", "v Bogu", itd. in se zdi da se zakoličuje ena podoba nekega strička tam gori. A v originalu je zapisano nekaj v smislu, da je Logos bog... da vse izvira iz informacije... Ko berem prevode Biblije, mi zveni kot en "Google translate", čeprav ne poznam originala. Ampak takih nesmiselno skonstruiranih stavkov in bedarij zagotovo niso mislili. In kot lahko pri "Google translate" prevodih sklepaš kaj je RES bilo mišljeno, tako se lahko tudi spopadeš s temi teksti, če hočeš... Zdi se, da skušajo posredovati neko mistično, neposredno izkušnjo, a vse skupaj res izpade precej blodno. A vrnimo se na koncept Boga - govorim samo o tem, da niti v teh religijah ni mišljen kot neko nadnaravno bitje v človeški podobi - to je popreproščena, zmotna predstava, ki niti v teh čudno prevedenih tekstih ni tako zapisana. Po moje je glavni problem za tovrstno pojmovanje (nadnaravno bitje v človeški obliki) jezik in prevodi namenjeni vernim množicam. Meni je zelo naporno brati te knjige, ker me sam jezik odbija, hkrati pa zadaj slutim filozofske ideje, prekrite s tretjerazredno artikulacijo. Koncept Boga v Islamu recimo: "No vision can grasp Him, but His grasp is over all vision. God is above all comprehension, yet is acquainted with all things" (Qur'an 6:103) Sem raje dal angleški prevod, ker Slovenski zveni zelo čudno - pač v stilu Bibilije in veroučnega gradiva. Skratka - ne bom še enkrat debatiral ali Bog ja ali ne in zakaj lahko iskreno trdimo zgolj da "ne vemo" - samo še enkrat opozarjam, da je ta ideja o "nadnaravnem bitju v človeški obliki" TVOJA in ne dejanska ideja o Bogu, kot je v jedru teh religij... Recimo - preberi si malo "kaj je Allah"), da je celo "smrtni greh" (hehe) karakterizirati Boga v kakršnikoli človeški obliki, nima izvora, nima prostora, ni ustvarjen, itd. Gre za zelo abstraktno idejo, žal pa jo poskušajo ljudem približati na otročji način, poleg tega pa je zraven še polno enih (očitno zgodovinsko in politično pogojenih) moralnih in zakonodajnih določil. Skratka - nehaj ponavljati to zmotno idejo, lahko se boriš proti religijam, če te pač to žene, a bodi natančen. Če je abstraktno, ni entiteta in ne moreš tega mešati, mogoče skozi simbole razlagajo nekaj kar dejansko drži, a je na meji umljivega, morda pa nekoč bo. Ni nujno da zpolnjuje vrzeli neznanja, mogoče dokaj dobro opisujejo nekaj kar je potrebno še bolj natančno opisati in dojeti. Da pa je ob tem polno nesmisla, pa se seveda strinjam. Ni pa to nerelevantno. Če mi nekdo namigne na možno rešitev in to ovržem, ker pač trenutno ne morem ne dokazati, ne ovreči - kaj sem s tem dosegel? A ni bolje si to pogledati pobližje, razmišljati in preiskovati dalje (tudi) v to smer? In še enkrat, da bo morda jasno - ni neoseben za nekatere - tako je mišljen v samem jedru teh religij, da je postal antropomorfna "entiteta" je posledica slabega razumevanja, ne obratno, da si pač nekateri izmišljujejo neko abstraktno različico... Je pa seveda umski koncept... kaj na tem svetu pa ni umski koncept? A lahko karkoli dojameš "ne-konceptualno" in mimo uma? Brez logosa? Hehehehe.... Pomisli - mogoče je problem tudi, da ko TI prebereš ali slišiš besedico "Bog", to takoj povežeš s tvojo zgoraj omenjeno definicijo in tudi takoj dobiš ošpice ob tej besedi? Da besede "Bog" sploh ne moreš brati drugače in jo zato vsiljuješ vsem... Torej tudi ko bereš povsem abstraktno (mainstream religiozno, da ne bo pomote) razlago ali idejo, ob besedi "Bog" takoj pomisliš na svojo definicijo in tako spremeniš pomen dejansko povedanega? Da ilustriram - ko vidiš nekaj takega: "God is the Creator of everything. He is the guardian over everything. Unto Him belong the keys of the heavens and the earth." (39:62, 63) boš to prevedel na svoj način kot neko "Entiteto" ki je stvarnik in čuvaj vsega, itd., ne glede na to, da v prejšnjih pasažah razlagajo abstraktnost, neosebnost tega pojma... In boš tako misel razumel povsem drugače, kot je zelo verjetno mišljena.

Ja, glede na to, da je lahko placebo učinek tako močan, je mogoče homeopatija ena metoda, kako to potencirati, ciljano usmerjati, recimo... Ne vem... ne poznam dovolj. A če se recimo neke alergije, kakšne kožne bolezni, astme ali česa podobno nadležnega rešiš s pomočjo metode, ki kao "ne deluje" in to "ne-delovanje" nima stranskih učinkov, potem se mi to ne zdi nič slabega. Slabo je, če te olupijo za preveč denarja... Če pa se nekdo ukvarja s tabo (investira svoj čas, če je usposobljen zdravnik po možnosti poda še dobro diagnozo), te RES posluša in te na koncu pozdravi s placebom/homeopatijo - oz. vzpodbudi sposobnost tvojega um-telesa da se samo pozdravi, pa je tudi vredno nekaj denarja, a ne? Pač po pameti. Veliko bistrih ljudi se ukvarja s homeopatijo, ki nimajo zločinskih/prevarantskih namenov, zato jim dam "benefit of the doubt"... naj se dokaže kako deluje - tudi če je to samo spretno manipuliranje s placebo učinkom - če deluje, deluje... A mora vedno neka "sestavina" delovat, a ni vseeno če te pozdravi "informacija". Mogoče kak srbeč izpuščaj ali nadležna alergija ni tako resna bolezen, a za nekoga, ki mora to prenašati je še kako resna nevšečnost. Sam recimo ne bi najprej posegel po homeopatskem zdravilu, razen če bi me kak res dober frend prepričeval, da pa RES deluje, potem bi probal, in najbrž bi potem "placebo" učinek tudi deloval, hehehehehe...

xyz ima bistre v tej temi, se strinjam z veliko povedanega. Sam nimam pojma kako bi vzgajal otroka, ko pa toliko ne vem in ne znam lagati oz. sovražim sprenevedanje. Imam samo izkušnjo biti otrok, ne pa kako je biti na drugi strani - voditi in usmerjati nekoga in mu podajati neke (pol)resnice. Bil sem zelo radoveden in nadležen otrok poln neprijetnih vprašanj in prav zasovražil sem kakšne vzgojiteljice ali tovaršice ki so se skušale izmuzniti in so kar nekaj napletle. Zdele so se mi neumne kokoši. Spomnim se zgodnjega otroštva, ker sem imel eno precej močno bolezensko izkušnjo, tako da se mi vračajo tudi flashi iz 4, 5 let starosti, pa še kak "mitološki" zgodnejši. Zelo se bi strinjal, da otroke res ne gre podcenjevati in jih pumpati s popreproščenimi zgodbicami, hkrati pa še ne morejo dojemati določenih reči, ker nimajo osnove na kaj naj to navežejo. Iz spomina na otroštvo vem, da imaš res eno tako čudno zmes realnosti in mitološkega pogleda na svet, ker se pomeni in odnosi pojmov šele vzpostavljajo in kombinirajo na različne način in percepcija (ki je zmes imaginacije - predstav, pridobljenega vedenja-poimenovanja, spomina, pred-sodb in dejanske percepcije fenomenov, ki pa jih je treba nekako opredeliti, interpretirati) se hitro spreminja. Skratka - otrokov svet še ni "poimenovan", "najprej je bila beseda" ni tako neumna ideja... ima globok simbolen in filozofski pomen. (pa ne pozabimo da je originalna beseda: "logos", kar pomeni še veliko več od zgolj "besede" in še toliko bolj natančno opisuje "stvarjenje" sveta - z vedenjem, zavestjo, poimenovanjem...). Soočanje s tem ustvarjanjem interpretacij sveta se lahko odvija na zanimiv način, če pa otroku takoj predstaviš/vsiliš neke popreproščene resnice ga lahko oropaš razvoja bogate domišljije (sicer ti najbrž ne bo uspelo, boš pa vsaj malo pripomogel k predčasnemu osiromašenju te sposobnosti) in kreativnosti. Primerjaj tok zavesti in odbitih idej enega kreativnega otroka in enega odraslega. Samo največji norci in umetniki ohranijo nekaj tega, ostali pa smo pravi amaterji v primerjavi z večino otrok (saj ne da se ne bi trudil, a ne rata, ta mali gladko zmagajo, ). Tako da se zelo strinjam z delom o simbolih in mitih, o čemer govori xyz. Alan, mislim, da ne razumeš povsem dobro kaj ti poskuša povedati. A naj se on sam trudi, že itak porabim preveč časa tukaj, hehe... V osnovi gre za to, da se ne delaš da imaš vse odgovore in otroku prodajaš neke resnice, ki morda že čez nekaj let ne bodo veljale - pa itak ga bodo s tem še prehitro filali v osnovni šoli - medtem ko skozi abstraktno govorico mitov in simbolov lahko dopustiš bogatejši razvoj kreativnosti in domišljije, kar vse pride prav tudi v znanosti, , ker se "poimenovanje" sveta na tak način dogaja manj vsiljeno, um sam išče povezave, pustiš da narava dela svoje, intuicija, duhovnost, če češ... Sam se otepam starševstva ker nimam odgovorov. Kako naj mu odgovorim na vprašanja ki sem jih sam zastavljal - zakaj smo tu? Kaj sem? Kaj je vse to okoli mene? Zakaj umremo? Kje smo bili preden smo se rodili? A me nikoli nikoli nikoli nikoli ni bilo in ko umrem me nikoli nikoli nikoli več ne bo? Zakaj je tako? Ne vem zakaj obstajamo, zakaj imamo nagon po nadaljevanju vrste, zakaj je potrebno to življenje, čemu služi, kaj je pomenilo to, da sem preživel to življenje, saj ne da ni fajn, ampak kaj je funkcija obstoja vsega tega? (to zadnje je bilo najstniško vprašanje, odprto do danes). Zakaj bi torej ustvarjal nekaj, čemur ne vem namembnosti? (novo življenje namreč)... Zakaj ljudje govorijo o Bogu, a obstaja, ati? Ne vem, ne vem, ne vem, mali! Zakaj moram iti v šolo in potem v službo in delati za denar? Da preživiš. Zakaj moram preživeti? Ker si pač tu in če želiš ostati tu moraš početi določene reči za preživetje. Zakaj pa sem tu, ati? Ker sva se z mamico tako odločila. Zakaj sta se tako odločila? Ker sva se imela rada in ker so v ljudeh vzgibi, da si zaželijo potomcev, otročičev. Zakaj pa imajo ljudje te nagone? Ne vem. Kaj pa ko končaš šolo, službo, si v pokoju in umreš - zakaj se vse to dogaja? Čemu je to služilo? Zakaj se človeštvo nadaljuje v nedogled, dokler se pač lahko? Ne vem. Ne vem. Ne vem, mali. Nočem na vsako drugo vprašanje ta malemu ali ta mali odgovarjat - ne vem, tako kot so meni. To so moja dejanska vprašanja iz otroštva in najstniških let. Nihče ni kaj prida uspešno odgovoril nanje. In ostajajo odprta do danes. Pravljična bitja pa sem recimo hitro dojel kot simbole - zobna miška je bila mamina in atijeva dobrota, nagrada, da sem pretrpel pri zobozdravniku ali da so mi doma izpulili zob ali je pač odpadel, Dedek Mraz enako, ne vem če sem sploh kdaj verjel, da je pravi. A mi je vseeno pomenil simbol obdarovanja iz topline, ljubezni staršev in družine. Religije me niso učili, tako da so zame to bile zgolj poučne in dramatične zgodbice, podobno kot antični miti in pravljice. V njih sem tedaj in tudi sedaj potegnil predvsem abstraktne ideje dobrote, junaštva, prijateljstva, tovarištva, skrivnostnosti, neskončnih možnosti, itd. Razumevanje hudobije, laži, spletkarjenja, itd. Idejo boja med dobrim in zlim, oz. prepletanja nasprotij. Predvsem pa res ta ideja plemenitosti, ljubezni, dobrote in neskončne skrivnosti - to najdeš v ta boljših pravljicah in mitih. Torej - vsaka vam čast če vzgajate otroke, mene to plaši, ne poznam odgovorov, ne bi jim rad lagal, ne z vsiljevanjem trenutnih znanstvenih resnic, ne z religioznimidogmami, vedno bi jim povedal, da so to pač mnenja enih ljudi iz takih in takih vzgibov in pridobljena na tak in tak način, da morda držijo, morda pa tudi ne, dokler bi bili zadovoljni z abstraktnimi miti, pravljicami, domišljijo, radostjo, ljubeznijo, bi bilo OK, ko pa bi vprašali kaj vse to je, kako res funkcionira ta svet, čemu služi, pa bi bil izgubljen. In vse kar bi lahko naredil, bi bilo, da bi otroka pripeljal na enako izgubljeno pozicijo v kateri sem sam. A je tega res treba? Čemu bi to služilo?

Ja se strinjam delno - a zdravljenje je kompleksna reč - nihče ne govori da bi se naj 100% zanašali samo na placebo. Tako kot se ne moremo 100% zanašati na antibiotike, kirurgijo, karkoli. Vse deluje v povezavi in še najpomembnejša je dobra in natančna diagnoza in ustrezna kombinacija metod zdravljenja. 100% se ne moreš zanašati samo na en način zdravljenja. Seveda - če ti je v prometni nesreči odtrgalo roko ne boš pojedel placebo tabletke vitaminov ali sladkorja, da se ti čudežno stakne nazaj, ampak se boš prepustil kirurgom, da te zakrpajo. Uspeh zdravljenja ni nujno posledica le ene metode. V naprej ločevati um, imunski sistem, telo... se mi zdi zmotno kot izhodišče. Seveda pa je tudi to treba preveriti - a ne že štartati iz predpostavke o strogi ločenosti teh elementov... Noro je, da placebo sploh deluje, da sploh tak fenomen obstaja - in kot tak je vreden pozornosti in raziskave. Pri omenjeni raziskavi gre ravno obratno - za to da se NE laže pacientu, pa vseeno deluje - in res se ne strinjam s tem deljenjem na psihične in fizične izvore - veliko bolezni je mešanica vsega tega. Ker pač verjamem v enost uma in telesa se mi seveda zdi povsem naravno, da so vse bolezni in simptomi rezultat obeh vidikov iste reči - tvojega um-telesa... En člančič: http://www.scientifi...mmy-drug-doping Realnost je po moje veliko bolj kompleksna kot bi nekateri radi, da bi bila. Ni vse tako lepo popredalčkano in lahko umljivo, kot bi radi, da je. Pač ni. Je pa zabavno, da vemo vedno več.

Jep, zelo zanimivo. Pravzaprav mi je hecno, da tako pozno ugotavljajo, da je placebo fenomen vreden podrobnejšega raziskovanja... Če nečemu nalepimo ime "placebo" ali "intuicija", "sinhroniciteta" in podobno, še tega nismo niti približno pojasnili, zgolj poimenovali nek fenomen. Meni se je placebo učinek zmeraj zdel fascinanten pojav - da je telo-um zmožno take mere samo zdravljenja, da lahko že prepričanje o zaužitju nečesa koristnega sproži DEJANSKO zdravljenje. Sposobnosti našega um-telesa so neverjetne. Pa da je to dvoje ena reč so povedali že nekateri antični filozofi, še bolj natančno pa Spinoza; ne vem kako znanost šele sedaj odkriva da "physis" in "mens" ne gre tako strogo ločevati. Opazka leti na ta del s katerim se zelo strinjam: "We're learning that it isn't useful to draw such rigid distinctions between mind and body," says James Bodfish of the University of North Carolina, Chapel Hill, one of the authors on the ADHD studies. "What we think of as physical disorders can be helped with psychological treatments and vice versa," he says. Mogoče je problem v tem, da je nekako prevladala Descartova ideja in ne Spinozova. Ker sem "spinozist", mi je seveda to, kar zgoraj ugotavljajo že "old news" in je moja reakcija nekako v smislu "seveda, kja ste pa sploh mislili", hehehehe... No, šalo na stran - če koga zanima več o ideji telo-um, si preberite Spinozovo genialno delo "Etika". Na hitro pa tukaj: http://www.phil-rees...%20&%20Body.pdf Spinoza neposredno (citati kar iz zgornjega članka, sicer pa imamo zelo lepo izdajo "Etike" tudi v slovenščini): Ethics 2p21s: The mind and the body are one and the same individual, which is conceived now under the attribute of thought, now under the attribute of extension. Ethics 2p13s: … we understand not only that the human mind is united to the body, but also what should be understood by the union of mind and body. Glede Spinoze sem skoraj vernik - verjamem da je tip naletel (ali ga je navdahnilo ali kakorkoli) - na nekaj bistvenega, resničnega, kar bo nekoč lahko potrdila tudi znanost... Glede homeopatije pa - placebo deluje, ali pa tudi homeopatija, pa naj raziščejo... Običajna logika oz. "common sense" nam ne pomaga ne pri enem ne pri drugem...

Ja zdaj je to že kar nekaj časa precej "trendi". Ker sem vegetarijanec se občasno poslužujem tudi kakšne hrane iz konoplje. V glavnem so to semena ali pripravki iz njih - ali surova olupljena ali cela pražena, včasih zmleta, posuta po hrani ali pa uporabljena v testu, juhah, peštu, itd. Imajo izjemno koristne hranilne vrednosti in vsebujejo veliko beljakovin, mineralov (na hitro wikipedija: http://sl.wikipedia....trijska_uporaba ) Bistven odlomek: "Konopljina semena so z rastlinskega vidika plodovi, tako imenovani oreščki z enim samim semenom, zaprtim v lesnato lupino. Seme vsebuje dve kali (poganjka), v ovoju ali celici okoli teh dveh kali pa so shranjene visoko prehrambne snovi za ljudi in tudi za živali: olje odlične kakovosti (30 – 35 % trigliceridov) vsebuje odlično kombinacijo proteinov (največ edestina), ogljikovih hidratov (35 %), nujno potrebnih mineralov, pomembnih vitaminov, aminokislin in klorofilov. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6f/Marijuana_seeds.jpg/170px-Marijuana_seeds.jpg http://bits.wikimedia.org/skins-1.17/common/images/magnify-clip.png Konopljina semena. Velika prednost jedilnih konopljinih semen je ta, da ne vsebujejo nikakršnih strupenih ali motečih substanc (kot jih lahko naprimer bombažna, oljna in sojina semena), zato jih lahko zaužijemo tudi surova. Olje in prešane pogače konopljinih semen ni potrebno rafinirati in prečistiti (konopljino olje je hladno stiskano). Konopljina semena ne vsebujejo THCja. Da ne bi prišlo do kakšnih napak pri stiskanju olja, zakon Evropske unije predpisuje zelo natančne meritve jedilne konoplje, zatorej semena konoplje ne škodujejo vašemu zdravju in nimajo nikakršnega toksičnega učinka na človeka. V preteklosti so bila semena konoplje poznana ne le kot hrana za živali (ptice), ampak tudi kot dodatek človeški prehrani. Konopljina semena vsebujejo več boljakovin kot goveje meso. Dobro uravnovešeno razmerje polinenasičenih maščobnih kislin v konopljinem olju je idealno za človeški metabolizem in uvršča konopljo med popolne oskrbovalce za proteinsko sintezo celotnega telesa. Še posebej imunoglobulin (vezni protein), ki je pomemben za vzdrževanje in okrepitev telesne obrambe. Zato smo manj nagnjeni k boleznim kot so kužne bolezni, rak in tako dalje. Vse nujno potrebne elemente lahko dobimo iz hladno stiskanega konopljinega olja, ki je temno zelene barve, ker barva vsebuje klorofile in karotinoide (carotid = vitamin A). Konopljina semena se pogosto uporabljajo tudi kot krma za ptiče." Torej - hrana iz konoplje - v glavnem se uporabljajo semena, pa to seveda iz tiste ("industrijske") ki ne vsebuje psihoaktivneTHC - nima glede tega nikakršne veze z uporabnostjo konoplje, ki "te zadane". Malo si preberi o zgodovini te izjemno koristne rastlinice, ki je nekako prišla v nemilost pri človeštvu. Prej pa skoraj ni bilo vrvi, ki ne bi bila iz konoplje, pa oblačila (prve Leviske,...), hrana, itd. Na tej strani imajo zbranih kar nekaj informacij: http://www.konopljino-olje.com/ Tabu lahko odmisliš, je povsem brez pomena, tudi če nasprotuješ rastlinam, ki sprožajo spremembe zavesti - ker namreč takšna uporaba te vrste konoplje s tem nima absolutno nič. Zgolj človeška neumnost to dvoje povezuje in tako občasno kakšnemu kmetu uničijo povsem legalno letino - no, vsaj v preteklosti, ko se nekako državni organi pri nas niso zmogli uskladiti okoli tega... Neumnost... Osebno pa tudi nimam nič proti uporabi tistih vrst, ki vsebujejo psihoaktivne substance, a po pameti! Hrana iz le-te vrste konoplje lahko ima zelo globoke psihološke/religiozne učinke. Torej - pizza s konopljinimi semeni te ne bo "zadela", če ti pa na kakšni zabavi ponujajo konopljine "cookieje", pa raje odkloni - lahko je zelo nepredvidljivo in se ni za hecat, če zadeve ne poznaš, sploh pa ne med tujci, ki jih ne poznaš dovolj dobro recimo... Pač opozorim, ker ne poznam starosti tega ki sprašuje. A še enkrat - to dvoje nima nobene povezave. Semena industrijske konoplje toplo priporočam kot del zdrave prehrane, še posebej če ste vegetarijanci in potrebujete usklajeno polnovredno hrano, različne vire beljakovin, itd.