mayan

Fuck you then

Dare - Gorillaz

sta se uzrla ljubimca

Vzemi to tako, da je tud narava sama po sebi srečna, ker je to njeno naravno stanje, morda ti le zrcali tvoje notranje bistvo, ki ga normalno ne moreš prenesti, ker si ujeta kot smo vsi v zemeljsko resničnost in poglede ter trpljenje in imaš v bistvu zdrav pogled, ker ohranjaš to in spomin na senco, kar si do sedaj doživela. Tak da, let him/it, to je le behavorizacija, ki nas izziva. Naš čas, da se bomo smejali, pa bo že prišel.. Tako da bo prav. Lahko se pa tud zdaj nasmejiš od srca če dopustiš. Itak je vse norost in kaj je boljšega, če je smeh.. Lahko da so to njegove solze, ker nemoč vsak drugače kaže. So pa prebujeni rekli: dobro, slabo ali sreča

Odkar sem ga prvič slišala - komad od Dire Straits Sultans of Swing mi je ono - najboljši. Modra pa je treba le miselno dopustiti možnost swinga, da gremo skoz čustvene "črvine" (kot so se izrazili v filmu Stik; tud ona je mogla na koncu njene resnične poti iskanja sprejeti iluzijo svojega očeta, v bistvu je iskala mamo oz. somebody outhere, ampak povedal ji je, da je(so) prevzel(i) to obliko ker je njena želja in vera bila tako močna).. Ok, off topic..?

se pravljična bitja odela v nevidnost in molk

»Razvoj ni končan; razum še ni zadnja beseda Narave in umujoča žival ni njena najvišja podoba. Kakor je iz živali vzniknil človek, tako iz človeka vstaja nadčlovek.«

Saj se strinjam, najboljše je ko lahk vse odpade. Sam če pa ta um je vsake tolk za tolk in tolk nemiren in konstantno zavajajoč. Evo, še današnji tut* from the Universe napeljuje na game (sicer resnično) : Approach everything you care about as if you really, really mean it. And I really, really mean it. The Universe (Zadnjič mi postalo ful slabo postalo, mislim da sem ene vrste razsvetljenje doživela, ni bilo prijetno (bela svetloba), trigger je pa bil en ljubezenski prizor na youtube in so me komentarji nanj spomnili, da je to igra. Sem bla en cajt neizmerno prizadeta, razočarana in užaljena od vsega življenja, kaj pa vem, sebe, igre. Sem pa že prej slutila nekaj in vseeno kliknila; je že itak prej bilo opozorilo v naslovu The ending!!! In tako je menda couriosity killed the cat )

Čeprav jaz se mi zdi, da vseeno razlikujem nošenje mask oz. igro in pa vlogo. Kaj praviš? Vlogo vidim nekaj kar je lahko življenjsko in je popolnoma s srcem predana lahko. Masko pa vidim kot nekaj vsakdanjega, da ne nosimo srca ravno na dlani vsakemu in non stop. Igro pa recimo situacijsko, ko se naj oboje primerno prepleta. Al kompliciram? No, tudi izstopimo lahko iz igre.

Skozi vloge, ki jih moraš sprejeti, ki ti jih je življenje dodelilo oz. drugi, sploh lahko zaslutiš in kasneje najdeš osrediščenost in morda celo nek neomajen občutek tega, kdo sploh si. Šele takrat komaj lahko sploh vidiš, da si neobhodno moral skozi različne vloge izkušnje, da si sploh do sem prišel. Je pa res, da v verjetno takšnem dovršenem redu tole ne more biti, da se osrediščiš in šele potem greš v igro, zato te po mojem na enem "koncu" še preiskuša in kali kdo si, da bi navsezadnje morda tudi potreba po moči in razumskem vedenju bila premagana. To je posamezniku vidno kot kaos, je pa najbrž en veličastnen red.

Lepo. Pogumno verjamem, da ti skozi življenje marsikdo drug lahko pokaže brezpogojno ljubezen. Tisto, katera ti manjka kot osnova. Ti jo moraš videti in sprejeti, imeti odprto srce in mind. Čeprav bo pa nekdo, ki je sprejel nadomestno mamo (morda je celo edina prava ta nevidna energija) oz. starše, vedno za nijanso drugačen. Ali bi lahko podrobneje opisala meditacijo recimo svojo in pa če je kje opisana ta tehnika kako v najhujšem najdeš stik z notranjim otrokom. Kakšni psihični pretresi so to? In ali potrebuješ nekoga ob sebi, ali lahko greš skozi to sam? Vem za eno super knjigo ene dr. Joan Borsyenko - Čudežna preobrazba; sem jo redno prebirala, zdaj je nimam več. Dokler te ne "stisne" žal tudi bereš površno. Tako da pogoj je pozornost. Men se vse to pogosto spontano dogaja, ti poudarjaš, da je treba vztrajati, zato - kako bi nek zaključek dosegla in si rekla, da pa to je zdaj to? Jaz pa ko se nekak zaceljeno počutim se na ful vržem v lajf spet prehitro in pol ko se kaj zgodi, pristanem na zemlji spet ko moram spoznat, da se še zdaleč nisem ozdravila bolečine. No, pa pač pol nadaljujem tam kjer mislim da sem zaključila, druge izbire tako nimam, ampak nikakor ni lažje kot prejšnjič. Nekako tisto ravnanje ko sem ok ni najboljše oz. ne znam biti v nekem konstantem zavedanju, ko nisem prizemljena.

Nimaš se zakaj opravičevat... Pa res je to o pisanju ja, zato ker thoughts become things... Sem se tud že marsikdaj odrekla pisanju, ker se pol to na nek način zmanifestira, sam to je tud strahopetnost neke vrste... Tako da srednja pot in primernost notranjega občutka ko daš kaj ven. Namen ta pravi naj bo. u enega dobrga tut*a sem se spomnila: Remember, the illusions in your life - good, bad and ugly - thrive on attention. Something to consider when choosing which to keep and which to Kung Fu. CHEW-HA! The Universe

Ne rabimo bit tak strogi, po moje je Kabalist mislil pač na point ko se človek totalno odvrne od vseh in se vprašaš kot se je Aurobindo: »To je res čudno, da so ljudje zmožni ljubiti Boga, ne zmorejo pa ljubiti človeštva. V koga le so zaljubljeni?« Toda, a ne gre vsak skoz to fazo, da sprevidi kar je..? Delat svoj del je pomembno, kako pa vidiš svet, je zelo prej verjetno, da ga ne moreš, če ti je sistem znan, oboževati, kakršen je, razen če si "dovolj zaljubljen", da ga sprejmeš z vsem pač.. Kaj pa vem no.. Ni lahko in rožnato in krivice so resnične, ampak v tem je ravno point.. Pišem kot nek znavalec, se mi zdi, prav to kar sem včeraj očitala, ah in oh, pa ni tako.. Iščem zmeraj prave besede in sem zelo hvaležna, da si lahko takole tukaj izmenjavamo mnenja.. Pa da smo. Tako različni.. V srcu pa podobni.

Nisem to vprašala. Vprašala sem za razliko. Glede swinganja pa, men srček pravi da ne, da ga boli slutnja ekstaze, da bi to lahko ozaveščala sploh.. Drugi pa naj, če jim je ok. Če pa ne ljubiš, pol pa itak je vseeno. Se ne izmenja nič. Konfrotira sem mislila napisat pa sem se zapletla.

Zmeni se z Joy Divisoni :xx!:

Honestly, ne vem. Itak da dokončno si vsaka želi tovrstno ljubezen (poglej "moj" video show me), ampak tega ni. Vsaj dokler živiš "normalno". Če ne drugače, se vrneš v preteklost in kdo ali kaj je tega človeka ki ga ljubiš sploh sestavil. Če ne okolje in druge ženske pa je vpliv matere. Če pa celo zveš, da si to bil ti, pa si še nase ljubosumen, ker te ne vidi. Te ne zmore. Ali te vidi, pa ti ne zmoreš. To je čist moj čist iskren odgovor o neizogibno najmanj dveh ženskah in prosim ne smejte se mi, ker še nisem prebolela.. Samo tebe? Samo sebe? V čem je razlika? Kakorkoli love will tear us apart and it hurts..

Ok, mene pa zanima kakšna je razlika med swinganjem in kao poiskanjem drugega partnerja kasneje če te en ne zadovolji. Ker tu to Rugelj zagovarja in tu se konfortira in izključuje, namreč zagovarja, da če je en nesposobnež in kao bla bla bla si je treba poiskat drugega dedca al pa zdravo žensko. V bistvu pluva po ženskah enkrat po moškh. Sploh ne ve o čem govori skratka. Men on ni kompetenten ama ništa.. V bistvu sem tud hotla vprašat, kaj menite o tem, recimo, da ma ženska najmanj dva partnerja v življenju v različnih obdobjih ali več, to ni pomembno za vprašanje, torej v čem je razlika, če ima dva naenkrat? v morali.

a ni ona sam neko ogledalo, da vidiš kolk svoje nelogike al pa how much can you take ?

zakaj se sploh reče, da ti je nekaj španska vas?

Pa povej kaj misliš. Jaz bi miljonkrat če bi lahko.. Je pa res topic če bi komu kaj RAD povedal.. http://www.youtube.com/watch?v=HApcBhYZL4E

Vidim zdaj, koliko me imaš rad. Nič. Le kolikor sama vidim.. Precej bedno in težavno. Se trudim..

Life demands games in order to see that we can play from the heart and with the heart (Are you still having fun - Eagle-Eye Cherry?) (če me pa ne bo noben pohvalil za ta moj bluz pa grem domov )