mayan

Sam nekaj od zadaj mora bit? Ker drugače ne bi želel izvajati ljubezni (joj, kakšen hud izraz). Mislim, ne rečem, da maš preračunljivost, ampak, če bi vedel, da ti to ni potrebno....? Si že poskusil kdaj dopustiti si Boga ne imeti rad? It works. Ker posledica je zmeraj, pa četud ni neposredna.. Oz. četud ti misliš, da je brezvzročno, ni. Pač ne vidiš tedaj. Isto tak kot ti zagovarjaš primerno spolnost, (ker se najbrž bojiš svoje strasti in neskončnosti) je tako enim v bistvu sam lajf..

Kaj pa je to - sistem? Ko gledaš tako.. Ja, seveda je treba položnice plačat, dobro je met streho nad glavo in zato v službo hodit, pa še to eni ne rabijo, kakorkol.. Demokracija ki je ni? Naj, če je sistem, bo zmanjšan na minimum.. En pameten je enkrat rekel: All you have to do to change everything is to think different. But this you have to do. En ta drug pameten pa je rekel: Najboljše orožje zoper brezobzirnosti življenja so pogum, svojeglavost in potrpljenje. Pogum te krepi, svojeglavost zabava, potrpljenje pomirja. (Lahko je ritual).

say it right ~~~

Tako kot si ti rekla, ne da se mi brat vsega, tako jaz zdaj nisem mogla. Pa vendar vidim notr, da podajaš stvari, ni pa osnovnega recepta, kako narediti spremembo. Kako greš ven, in narediš nekaj zase, kako se imaš rad, ČE PA SE NIMAŠ in tud življenja, če ne vidiš, če si v temi. To je butl po najbolj butlovsko kaj je možno spraševal! Od kod to pride - ali pride - ali si sam povzročil s svojimi sanjami, upanjem, mislimi nekje deep down, ki so si te sedaj skrile. Mislim, kako če ne moreš sam? Koga sprejeti takrat? Če pa ne vidiš.

"Vse brezveze je, razen sreče v nas." (Mogoče koga tudi depresija osrečuje.. (ko je zavedanje), ker ve, da lahko "zaspi", medtem ko vesolje dela svoj stuff, da bodo spet kdaj njegove sanje..). Because we did not come here to proove anything. Just be ourselfs..

Saj bo, mačonca... (nimamo nobenega smiley za hug, al pa poljubček na lička...) Depresija je lahko tud čist naravno stanje, ni nujno bolezen. Glavno je da se zdaj ne skušaš preveč upirat temu stanju in tud rovat ni treba po preteklosti. Najbrž si se ustrašla, ker se je že ponovilo, v sedanjosti ne vidiš barvitosti, prihodnost pa ti je tud neznana, čeprav si želiš spremembe pa zanjo nimaš dovolj energije. Ni drugega kot sprejeti, če že ne celo vzljubiti tudi to sivino in temo in sebe predvsem v tem. Saj vem, da je to tisočkrat izrečeno, vendar ven se da s(a)mo skozi.. Spomni se kolk si pa razsvetljevala tale forum z vsem kar si in to znaš zelo dobro. Poskusi najt sočutje do sebe, koliko si že "naredila". Tudi zdaj, zato sploh ne dvomim, da je to prehodno, in da te za tem čaka še nekaj toliko večjega in lepšega.. You'll see. Pa razumem(o) te v tem. Tako kot svojo družino vidiš kot praviš je ravno odslikava kako vidiš tudi sebe in svet sedaj in morda je to ta najmočnejša vez, ki čaka, da bo prepoznana, da boš lahko spet začutila živost, ljubezen in svobodo. Sem ravno danes prebrala en stavek od Aurobinda: »Če lahko vidiš vsega Boga v drobni, bledi, nemikavni cvetki brez vonja, tedaj si dosegel Njegovo najvišjo resničnost.« Nič no, lp, pa napiši še kaj..

The speed with which any dream may be realized, is always a function of how small the miracles have to be in order not to freak out the dreamer. Hmmmmm... The Universe

No ordinary morning - Chicane

komu ti to aakhut ?

Ja, no, tile v rezervatih al kaj.. Tako si pač rekla. Da so obupali..

Ja, saj glih to sem ti hotla rečt. Kako pa pol veš, da oni samo ždijo in ne vem kaj in da so obupali..

In a way, indeed..

Tud jaz sem mislila rečt, da jih ne vidim tako, da bi se vdali, če pač živijo tako in ne v svojem avtentičnem okolju. Bojevnik pomeni tudi znati čakati in priznati ko si poražen v bitki.. Butl, ti pa maš res energije, da lahk tolk razdelano podaš iz spomina svoje osebne rasti; to ful cenim. Sam jaz sem že prišla do ene take simplicitete, da npr. tud vsak otrok joka najmanj 2x na dan, in res je morda bolj prijazno do koga da se dere, če bo drugi res tolk, da bo šel ozaveščat tole iz sebe. Sem se tud spomnila npr. na agonijo, da maš nekoga ob sebi doživljenjsko ki skoz misli, da ve kaj je prav, pa se ne rabi dret, lahk je čist simpatičen, pa si lahk cel lajf zafuraš, ker sebe ne slišiš zarad nekih izrečenosti.. Enivej no, da neom preveč težila, življenje je lepo vseeno in vesolje sočutno..

ja, jaz tud ne. Michelle? kaj?

Večkrat razmišljam o enem podpisu, ne spomnim se kdo točno ga ima: God is a comedian playing to an audience too afraid to laugh. Astral nas najbrž nazaj drži. Čustva. Ker je resnično trpljenje za nas. In ne vidimo big picture takrat. Seveda kot tud veselje. Saj se bomo mi tud smejali kdaj.. 4. čakra je to? srce.

ok, da se še mal izpovem. men se zdi, da vsak človk mora skoz raka. naj mi kdo drugače pove, če lahko. to pojmujem, če ne drugo (recimo sanja rozman s svojim andrejem npr.), bolezenski rak, da si vsaj zraven stoodstodno. Čustva torej. V vseh barvitostih, strahotnih pojavih za sprejet. Temu jaz pravim rak. K se ga bojim k svinje raka itak.

hudo.. mislim da je edinole njena smrt ko jo kdo ulovi.. (se mi v bistvu najbolj nehumano tole ker kdo pa vrže ribo nazaj, vsak ribič si bo jo z veseljem spekel kot trofejo in postregel..) Res smo čudna bitja, ljudje..

Če te nekaj odvrača, se lih to okol tebe odraža drugim..

Ne tak govorit prosim..

No, men je tud blo malo slabo, potem ko sem včeraj ugotovila zarad tiste coperfieldove finte, da sem ful blond.

Upam, da bomo nadaljevali debato o sprejemanju samega sebe, da se približamo odgovorom o večnem vprašanju "kdo sem". No, tole se mi zdi kar primer, kako je človekov um lahko zaslepljen v tem, kar vidi, da ne vidi ničesar drugega. In če ne vidi, misli tudi da ne obstaja.