hoj,saj to je to.ta zamera.nekoč mi je psihologinja rekla,ko sem bila že nekako uglašena,da sem odpustila,ona pa mi je na mojo izpoved podarila besede:razumsko že lahko odpustiš,podzavestno pa je to nemogoče,je prehudo.na tej točki sem se zamislila,kaj je tisti smisel,kaj je odpuščanje???edino kar mi pomaga je ta razlaga,da je ves smisel,da odpustiš sam sebi.mogoče,mogoče je ta odpustek le pri spolnih zlorabah.vsaj jaz čutim,da mi je to tako nekako.saj ,ko sem bila tepena,da mi je mati dajala obkladke na maroge,ko sem mogla žreti nazaj bruhanje,če ne sem z glavo bingljala nad vodnjakom,v grozi da me bo foter res spustil v tisto grozno globočino.....za te stvari vem ,da si enostavno nisem mogla pomagati,pa tudi ne občutim nekih bolečin,kar je bilo je pač bilo.pri spolnih uslugah pa ne vem zakaj...,saj odpustiš,spoznaš, da nisi bil kriv ,da si ti čist OK,samo ta zloraba ....,se mi zdi kot bi me ožigosal.kako odstraniti ta žig???moje edino orožje je da o tem govorim na glas,da gre to iz mene,znova in znova.(včasih pomislim,da tako opravičujem svoj žig in spet se ujamem v tem,zakaj bi kaj opravičevala,če nisem kriva)-dokaj začarani krog