skwo

men se zdi ,da mam proces pomlajevanja

ma, ja

Pri meni je zanimivo,da sem se do 30 –ega leta počutila staro 90 let.starka.v teh treh letih pa se počutim vedno mlajša in pametnejša.moj obraz je mladosten,nikoli nisem uporabljala krem ,ne pudra.zdaj pa me kdaj kar piči pa se napudram ,mladostniško oblečem in najraje bi šla v disco,noret,izplesat svoje sanje.ha pa hecno je to,da imam tako otroški glas,pa se včas kar zavestno silim ,da bi zvenela odraslo.lasje pa so čist srebrno sivi,zdaj sicer pobarvani ampak hecna kombinacija.nisem pa dobila nobenega sivega lasu,ker sem siva,ha,ha.prednost s takim razmeram imam pa pri indijancih saj jih zelo razumem in še ne spravi me s tira kot neke mamce ki jih poznam.

sanjala sem ,da sem opravljala maturo.ocena je bila nezadostna.da bi popravila na popravcu,sem si morala samo najti izpitne pole,ki si jih lahko dobil na nekem uradu.zanimivo je pri tem,da se sploh nisem sekirala.

draga clean! moram ti napisati,da si čudovita ženska.ko sem sprva prebrala ta post,sem začutila v sebi užaljeno smrkljo,ki so jo okrcali.potem pa se ti priključi marsa...uh,sem kar zapihala.sem si mislila"lahko je biti po bitki heroj#,pa sem se zamislila,hej dekle saj to je tvoj stari vzorec,zdaj nisi več tista mala deklica,ki skriva sramoto in ima izgovor,da ne more onega in tistega,zdaj nisi več tisto dekle,ki beži pred resnico in sramoto,zdaj si ženska,ki si na svoji poti razgalila resnico,odkrila,da ni sramota...pred čem pa bežiš?no,pa sem prišla na eno štengico naprej in vesela sem,da si me okrcala.saj jadikovanje še ne pojenja,še vedno ga čutim v sebi,je pa veliko,da vem ,da bo odšlo.dobila sem nov zagon in hvala vsem !clean oglasi se kaj.

ja,veš da sem dejansko razmišljala,da bi res naredila pavzo. ne morem .tudi zaradi tega,ker sprejemam vsako mnenje in priznavam možnost drugačnega mnenja,razmišljanja. hvala

nisem imela prej prilike,da ti povem,da to tudi počnem le ,da ob reki na jezu in simbolično vse odnese reka naprej pa še ob bučenju vode me ribiči ne slišjo,če bi bli slučajno v bližin

Sobice večnosti vse so odprte, duše naše več niso potrte. Zlati odsevi sijejo k nam. Čutiš, da nisi več sam! (S. Kosovel)

Ko je človek lačen,sestradan,če dam tako primerjavo,je tudi izčrpan in mislim,da ravno ni pri močeh,da bi si pa lovil ribice.se pa pojavi takoj vprašanje(enim),zakaj pa ni šel prej lovit,si priskrbet za hrano?no pa večina jih pomisli ali se ustavi z poglabljanjem naprej,pač zaključijo:sam si je kriv…pa ni vedno tako.rada,če imam le možnost,gledam na zadeve,ljudi kot celota.pri takih primerih sem bila večkrat priča,ko so gledali na človeka pomoči potrebnega,z obsojanjem.vsaj jaz sem tako občutila zaradi besed,ki so kar pogosto v rabi-pa ne bi smela tako narediti,morala bi že takrat…,zakaj pa ni …..-in podobno. Jaz sem 30 let živela z ustrahovanjem,pod pritiski,grožnjami,izsiljevanji…bežala,skušala ubežati.bog mi je priča,da sem ves ta čas iskala prava vrata.me kdo obsoja ,če jih nisem znala iskati ,če v bistvu ne poznaš življenja z druge plati in začneš pešati z močmi?-nimam se za žrtev!-poudarjam upam ,da ne.so pa taki ,ki pa me.tretje leto zdaj živim,tako da čutim ,da organsko ,zavestno čutim čustva in uspelo mi bo verjamem.sem pa trenutno(se pa že res vleče že nekaj mesecev) v takem stanju,da sem utrujena in nikoli,res nikoli ne boste dragi lunatki vedeli ,koliko ste mi pomagali na tej poti.lahko moje poste sprejemate kot tarnanje,ne moti me,prav tako me ne moti,ne strinjanje,trde besede,ker lahko mi verjamete,da mi je trenutno pomemben le en cilj-preživeti,ostati abstinent,zdržati le en dan in jutri bo isto.da si le naberem moči.korak po korak,da se le obdržim na nogah s trezno glavo.res pa mi največ pomenijo izkušnje,ker le te največ povedo.sicer mi je vsak post dobrodošel,ker od vsakega nekaj dobim.sem pa prepričana,da če bi komu šlo na živce-moji posti-jim pač ne bi odgovarjali. to moje stanje jaz poimenujem boj za neodvisnost in obstoj. Dobra beseda je sonce dobra beseda je luč, rožnata pot do ljubezni, je do zaupanja ključ. Dobra beseda je hrana, dobra beseda je kruh, vsem zaželena, vedno iskana, če zanjo človek ni gluh. Dobra beseda je sreča, je razumevanja vir, v noči je zvezda blesteča, je končno spet najdeni mir. (Elka Podbevšek)

tjazy-matrica,utvare,iluzija...resnično pa saj se ne delam žrtve,ne tarnam s tem namenom,samo izlila bi svojo stisko,da naredim prostor novi,sveži energiji. mick-pesimist je optimist,ki je spregledal, ne mislim resno,res je da že filam energy marsa-pomagala si mi tudi s strogostjo,brala bom... coccinelle,Aira,sfinga... vsem iskrena hvala za podporo in pomoč-ni bila zaman ,verjemite mi

kako veš,da zmorem?veš,marsa meni se zdi,da to moč v nas samih določa višja sila,mogoče usoda,nekaj.mogoče res zveni kot tarnanje v luži,temi...meni pa se vse to zdi preživeto.

da lahko spremenim le samo sebe sem dojela pred tremi leti in mi je to kristalno jasno,da ne morem spreminjati druge.res je vsakemu je svoj križ najtežji. vidiš clean,kako tebe pojezi moja "boben in lajna",tako mene zdaj tlači moje stanje ,ki je prav tako boben in lajna,zato iščem predloge,izkušnje,da bi se mi utrnilo kako upanje.če to zveni kot tarnanje pač je to bilo.upam da mi bo uspelo splezati iz tega kakorkoli že... res je ,marsa,tvojo strogost sem začutila v postih-nekaterih.nič zato,sem vajena trdih besed. naj bo kar bo

naj v črno luknjo to padejo vse misli temne naj brez povratka ostanejo kot so vztrajale pri meni. naj nikoli se ne vrnejo podobe slutenj zlih prosim,prosim,rotim te črna luknja vzami vse. naj pade oklep ta jeklen naj popusti vez jermen v katere se pletem dan za dnem.

ko si dokažem,da zmorem,pa tudi če je malenkost.

pa si resnično debela?

bom skušala.kot pravi tjazy-začeti ko boš pri močeh strmeti skozi okno,želeti sončnih žarkov opoj čutiti,dotakniti. naj vibracija harmonije mogočen spev se vije po duši moji črni tej, da bi le enkrat zažarela v soju nebesnih teh luči. dušica moja že dolgo kriči, upanje pa le tli, rezultata ni. iz dneva v dan spletene sanje kot v puh se ovijem vanje in čakam,čakam v nedogled z zanimanjem na razplet.

saj to je vse res .saj se mi zdi ,da sem se že kar soočila z vsem ,predelala in odpustila,recimo prehodila kar dolgo pot.le da ta prekleta preteklost je potegnila za sabo toliko stvari,ki se vlečejo kot jara kača.kar naprej se dogajajo podobne situacije...in tako ...ah ne vem.morbit pa bom na koncu pršla le do zaključka,da je najbolje samo preživeti dan,dan brez sanj.

dolgooo.dolgooo sem si govorila"potegni iz slabega najboljše in pojdi naprej"hja,kje zdaj so besede te,gonilo za jutri?pa mi verjameš,da očitno nisem prav potegnila dobre stvari?ker sem danes zelo,zelo izčrpana.nekaj ne štima,a ne?!

veš,sem mnenja iz svojih dolgoletnih izkušenj.hvalabogu,da ne poznaš nobene take.jaz pa jih kar nekaj.psihično maltretiranje te ožame kot cunjo,vse boli pokazati pa nič ni.najhuje je ,ko te žene v blaznost.modrice so grozne,zlomi,izbiti zobje...vse to je oprejemljivo,neha boleti...duševne rane pa ne moreš pokazati.ko krvavi razmesarjena duša,ko kriči do onemoglosti,roti ,prosi za konec,pomoč,odrešitev-obrazne poteze pa izdajajo vljuden nasmeh,roke podarjajo nežnost..... res se mogoče lovim pri odpuščanju samo se bojim,da je ta toleranca do te geste čedalje manjša,na žalost.se nisem dovolj naučila?mogoče res.kje pa se izgubijo besede"sebe moraš imeti najbolj rad"?kako se imeti rad in hkrati si pustiti,da si predpražnik in pljuvalnik? ven iz sobe?kaj storiti z ječarjem? pogled skozi okno?boleče,saj prebudi v tebi hrepenenje,ki pa še poveča bolečino. :o|o:

Pa misliš, da si je s to logiko naredil uslugo ? Lahko da je potem on trpel, ker pač ni bil sposoben sprejeti situacije in odpustiti, ženska si je bila pa zmožna odpustiti, pošiljati ljubezen temu moškemu in vsem okoli nje in postala srečna. ne uslugo,mislim,da ji je hotel pokazati,ponazoriti,kako kar oprostiti tudi ni lahko,tako enostavno.da bi se zamislila,da ko bo naslednjič,ko bo kaj govorila,da dokler so besede v pernici....ko pa se razpršijo...,je pa težje kaj popravljati...no ,tako sem si jaz prevedla

... vseeno so samo besede.... si slišala za pripovedko,ko je...-ne bom točno napisati a važno je bistvo,a ne.no,bila je ženska,ki je širila laži o nekomu.to ga je zelo prizadelo in tudi njegove družinske člane.ko se je dokazalo ,da so bile laži,se je ta ženska opravičevala,da ni tako mislila-po domače-se je vadila ven,ampak ji je le ta rekel,da naj vzame pernico,jo razreže in raztrese perje po zraku.ko bo vse perje polovila nazaj v pernico,ji bo pa tudi on oprostil.seveda ji ni uspelo,bilo ji je zelo hudo ampak le ta ji je dejal ,da so besede kot to perje ,ki se hitro razprši,nazaj pa težko dobi ali vzame. veš teža besede je močnejša kot udarec. si že slišala kako žensko,ki je dejala"raje bi bila tepena kot pa ga poslušala

:o|o: to je zagonetna situacija...vsekakor bi poskrbela, da si operem ime...za svoje neumnosti vsekakor sama odgovarjam, za tuje nikoli...in bi krivca zgajžlala (če ne bi šlo drgač)...da krivico popravi...na vsak način... tudi mene tako mika

ne!je pomembno,ker ostre besede bolijo in to iz dneva v dan.zakaj nositi breme,pa tudi če je iluzija :o|o: pa še resnično ni

ja, ampak se sprašuje,chrv,če je sploh še normalen....