Ja marsa ,se strinjam s teboj.tako lepa razlaga.želim si tiste dni,ko sem tudi jaz tako nekako razmišljala.pride pa mine…,se zgodi z enim namenom…,vsako slabo je za nekaj dobro…,povzami dobre stvari,koristne in pojdi naprej…,bodi srečna v tem kar imaš in ne nesrečna zaradi stvari,ki jih nimaš…,pridejo oz. dobiš takrat ko rabiš…itd…itd…še veliko tega je bila moja gonilna sila v kriznih situacijah.pa zdaj?kaj se dogaja?tancam na mrtvi točki ,hromim…in to že kar predolgo traja.zberem toliko moči,da naredim korak ali dva in konec.zid.to boli.kako pa tu naprej.moj moto v tem življenju je ne smili se drugim.tako tudi funkcioniram iz dneva v dan.ta kriza najde pot na tem forumu,kjer jo nihče ne more občutiti.to mi daje občutek varnosti.varnostni ventil,da mi ne eksplodira v notranjosti.misliš,da nočem videti rešilne vrvi?tudi to je mogoče,saj sem čez 20 let živela v želji po smrti.zdaj vem ,da je bila to želja po koncu duševnih muk.zdaj, ko čutim vrednost življenja pa mi po parih letih zmanjkuje moči… Uf ,sem se pa razpisala……