moja manjvrednost je pa zgledala tako:ko sem se s kom pogovarjala se mi je zdelo kot,da se mi obraz razteguje kot čigumi,grozen občutek.tako sem se vedno izogibala takim situacijam.zdaj mi pomaga ,da se postavim pred ogledalom in tako nekaj časa porabim za potrjevanje svoje simpatičnosti ,pa mi kar pomaga.pred šefico pa sem imela dolgo velik rešpekt.tako ,ko se je pogovarjala z mano,sem kar čutila kako sem majhna,vedno manjša.pol sem pa spoznala kako je khm,khm,pa sem si jo predstavljala kako se napenja na wc-ju vsa zaripla v obraz,pa mi je šlo na smeh,tudi če je stresala svoj žolč name ostanem v isti višini,ker vem,da sem preprosto čudovita in mi niti do gležnjev ne seže. (pa tudi drugi so mi dali potrditev,ko so mi povedali,da tako zbija moralo vsaki na katero je ljubosumna)