skwo

glej,verjetno si s tvojo ženo nisva prav nič podobne,ker jaz nisem in nikoli ne bom nekoga ljubila.mislim si le kaj je bolj kruto,ali to da nekoga zapustiš ali to da od nekoga pričakuješ,da te ima rad. v kaj si bil zaljublen?v njo ali v svojo predstavo o njej?se ti zdi,da imaš človeka rad ,če pričakuješ,da te ima rad?zakaj ne dovoliš,da sedi na dveh stolih?mnogo vprašanj se mi poraja ob tem.ne razumem jih,čeprav verjamem ,da ti ni lahko...

oprostita ,oba .kako morata imeti koga na tak način imeti rada?je to res brezpogojna ljubezen? saj mi je vaju žal,samo ne morem tega razumeti. po mojem imaš nekoga brezpogojno rad takrat,ko ga sprejmeš tudi ,ko ima drugega rad..,ah ne znam ravno razložiti.mislim,da če imaš nekoga brepogojno rad potem ne moreš biti nesrečen ,obupan,če njemu ni do tebe. ljubezen duši.moj me ma rad za ubit.ni prijetno,ni ljubezen..

mogoče čist neumestno ampak vseeno.vzameš dopust za nekaj dni in ...

Jesen,listje pod nogami šumi.Ti tega ne vidiš,ne slišiš.Učilnica,gospod s kravato nekaj predava,modrooki fant mu skače v besedo,duhoviči..,pogleduje k tebi.Sramežljivo spuščaš poglede…Konec predavanja.Hitiš domov.Dohiti te,ta fant,te ogovori..Na hitro ga preletiš ,potem opazuješ njegove čevlje.Hodita,on govori,duhoviči..Naslednji dan gresta na pijačo ,dotik njegove roke v tebi sproži nekaj česar se ustrašiš.ups,zeleni bonbon,da preplah popusti,zaliješ s pivom in vse je bolj jasno.Te osvaja?Mogoče.Znajdeta se v stanovanju.Poljubi te,v medenici začutiš pretok magične toplote,ščemenja,mehka kolena,vlažnost..Še predno zajameš sapo ležiš na postelji brez hlač,hlačk…začutiš ga ob sebi,na sebi,nekaj se približuje…,tedaj pa bum!Zaslišiš se kako jočeš,moraš jokati in to prav milo,da bolj vžge,kako nočeš naprej,da je to prvič,da si si drugače predstavljala,smrkneš…,v tebi se smeje nagajivi škrat,veš da lažeš ampak vžge.Tip neumno gleda kaj ga je zadelo.Globok vdih,izdih,usede se,debelo gleda.Ti se hitro oblečeš,stečeš po zelen bonbonček,ga poplahneš s pivom,se usedeš njemu nasproti,ki še vedno debelo gleda,neumno mežikaš,uživaš v lahkotnosti,lebdenju tvojih mišic spletenih v telo,ki je kot v puhku in uživa v ekstazi in neumno mežikaš,ko pogleduješ njega.Nasmehneš se..,ne njemu,spominu,ki se sprehaja v tebi, na leto prej.Ko si po enem letu popustila svojemu fantu,da pretrga tisto deviškost v tebi.To si morala narediti,saj so tvoje sošolke že nekaj časa opisovale svoje dogodivščine in da boš taka,normalna deklica,je bilo treba v akcijo.Po tistem ga nisi več hotela videti,slišati..Pravijo kako rad te je imel,kako te je iskal .Tebi je bil pa totalni bedak,kaj hodi za tabo?Kaj boš zdaj z njim?Ne rabiš ga več…Vrneš se k neumnem mežikanju in opaziš,da je sedanji tip vstal.Kaj mu pa je a se ti samo zdi ali te res hoče objeti.?Silovito ga odrineš Vrne se .Vzame ti obraz v svoje dlani,nekaj ti govori,ti mu zašepetaš na odide.Ponoviš zelo glasno.Gre.Uf,kaj mu je ,da mi krade trenutke ekstaze?Toneš v spanec,smeji se v tebi nagajivi škrat…..

a ne da je .... x!x

blablablabla

tako...

ta..

tako šarmantenC:\Moji dokumenti\My Pictures\gere_1.jpg

pa še C:\Moji dokumenti\My Pictures\gere_1.jpg

to je:C:\Moji dokumenti\My Pictures\gere_1.jpg

ronja,zdaj ko veš da si si sama ustvarila situacijo,veš da si si posledično izbrala sama depresijo in konec koncev tudi sama boš imela moč,da izjokaš bolečino,se postaviš na noge.tudi narava je bolj sveža po dežju,zakaj ne bi bil človek po joku?važno je da si aktivna,da se giblješ,ustvarjaš,da rineš naprej pa čeprav po štirih,da imaš pred sabo nekaj...jaz zdaj v najbolj kritičnih momentih,ko imam že v mislih samomor,ko vidim,da je sonce črno...na kratko,ko ne vidim izhoda..takrat pomislim pa kaj se utrujaš?iz življenja tako in tako ne boš prišla živa.pa grem po običajnih opravilih ,hodim kot bi imela kamne privezane na nogah,ampak grem.pa kaj zašijem,če mi uspe se počutim bolje,če ne taaakooo z užitkom strgam na koščke in vržem v smeti-simbolično tudi težave.kakorkoli samo da je nekaj.pravim si trla baba lan ,da joj prođe dan.tako ,samo ta dan mine jutri bo bolje.pa včasih ni.se me drži kot klop.ampak si vsak dan posebej rečem tako.potem pa se zgodi mala stvarca ,ki me spravi naprej v pogon.hecno,ravno včeraj sem se ponoči zvijala od bolečin in krikov v telesu,modelovanja za tablete.to mora it ven.pkrijem se z deko in dobesedno kot pri porodu počakam da popadek mine.in danes?naprej,nov začetek.ronja,objamem te in verjamem,da je težko in zapleteno.ampak najdi moč v tem kar ti uspe.glej,lahko greš v službo.že samo da zdržiš tam je veliko ne glede na to kako se počutiš.za mene je to velik uspeh.verjami mi vem o čem govorim. rojja,jutri bo lepše

clean,pa ti si sončece toplo! jaz pa zadnje čase kar večkrat podvomim...

tjazy,stankaa je poa res ,da brez sistema ne moremo živet.saj tudi v čredah,krdelih je sistem in vsem ne odgovarja.preživet moramo kar nam je ponujeno in iz tega upati,da potegneš najlepše ven... vera v nekaj le to ti mogoče pomaga ,da uspeš lažje preživeti.le najti nekaj kar ti odgovarja.v bistvu se mi zdi,da če hočeš uspeti,preživeti moraš sam sebe okol prnest

v tem postu je jeza,veliko jeze zaradi žalosti.vsaj meni tako zveni.tako kot si opisala...naredil je to in to ,,se skregal...napil...skoćil pod vlak.jaz mislim ,da je veliko več tu ....skrito očem..skrito najbljižjim.ćče imaš možnosti ,da bi pogledal celostno ozadje..,mislim,da ne bi obsojala.ne zagovarjam ga..,ker vem da si je izbral težjo pot.tako kot enim ni dano,da imajo nekaj kar imajo drugi,tako tudi samomorilcem ni vsem dano,da spregledajo nesmisel samomora.nisem noben ekspert za samomore.res zgleda egoistično dejanje,le ko pomislim koliko let sem živela v tej agoniji,kako sem prišla do tega ,da se tega ne splača(čeprav mi v današnjih dneh večkrat pride na misel taka rešitev svojih problemom),se mi zdi,da sem blazno močna oseba.lahko bi bila ponosna nase.a zakaj se počutim tako nemočna,brez krvi?se smilim sama sebi?verjetno.samo le jaz poznam od kje izvira ta izčrpanost in ker sem že toliko prestala si mislim,saj me bo tako ali tako pobralo.potem ne bo videti kot samomor.a,ne. jaz pravim ,poudarjam,da le iz svoje duše,da so večji egoisti tisti,ki očitajo samomorilcu da je egoist,plašljivec.zakaj to delajo?zakaj jih obtožujejo?saj ne kaže iz groba s prstom na nas ,ki ostanemo in nas ne obtožuje.so ti občutki v nas?so jeza,žalost,nerazumevanje,nesprejemanje narobe prevedena čustva.?kako biti egoist po drugi strani pa zadovoljiti bljižnje tako,da se ne bodo počutili krivi obenem pa se dobro počutiti v svoji koži čeprav jo drugi strojijo?meni se to zdi težko..verjetno ispadeš kot žrtev...no pa če imaš vsega tega dovolj se mi zdi,da če hodiš po robu...,prideš do točke ko ti je nevzdržno...in v afektu se vržeš v brezno..verjetno ti je žal že ko letiš proti koncu...ampak prepozno....upam ,da me prav razumeš.s spoštovanjem

hvala.(resnični insert)

mik,saj veš da je važna tehnika(saj tko pravjo) tjazy.razmišljam kaj boli .....

Jst še nikol nism nobene druge pomotoma in nesporazumno....... ne ,ne nisi me prav razumel.nesporazum je za partnerja,ker misli da je prevaran.

Monolog tabletomanke Polica v trgovini se šibi od alkoholnih pijač.tako se šibijo moja kolena pod težo psihičnih nadlog.gledam te steklenice.ali bi vzela pivo?mogoče vino?samo katero?mogoče pa bi najbolj zadela vodka?nisem ekspert za alko.pri tabletah že vem kako in kaj.malo kombinacije pa je.samo ko se spomnim kako je bilo hudo se izkopati iz brezna omame,ko me spreletijo tiste tesnobne pesmi,ki so kričale takrat v meni….ne tega ne bi rada.pravijo,da se alkoti lažje zližejo,da če že bredeš po odvistnosti od alkota,da lažje prideš ven.a kdo bi vedel,če ne bi probal.stojim izbiram ..v roki držim vodko.to bi bilo najbolje,si mislim.saj bi samo enkrat,da malce razelektrim to napetost v meni.saj potem ne bom več.naredim dva koraka…pa se obrnem in gledam steklenico.vrnem jo na svoje mesto.kaj bom dosegla s tem?bom kaj rešila?samih problemov res ne,le da bi mogoče po teh letih naredila malo pavze.mogoče bom potem malo lažje zadihala.kaj pa če me potem povleče v brezno …?se splača?kdo sem?tristo kosmatincev,kaj se pa greš.stran od tu.skalila boš svežino,ki si jo dosegla v teh letih.če bi pa to bila samo kapljica?samo enkrat?mali eksperiment?zopet se odločim za vodko.kot vsepovsod cincaš pa tudi zdaj!bejž no!vzameš,greš,spiješ,….in potem?mogoče se odpočijem,mogoč ne ,mogoče zaplavam,mogoč…..stojim pred blagajno.še korak ,da odložim steklenico na tekoči trak.a si zmešana!!!!cmok v grlu,nekdo me stiska za vrat,oziram se ali me kdo sliši ali kdo sliši kako buta srce…o bog,saj me bo kap!!!stopim iz vrste,se vrnem k polici.se mi zdi ,da se steklenice smejejo.postavim nazaj na svoje mesto.grem brez steklenice in se smejem sama sebi.koza neumna saj veš,pil sem da bi te pozabil a ,ko sem bil pijan, sem te dvojno videl.pa je bila mala kriza za mano.odšla sem s trgovine kot zmagovalka.s kom sem se borila?sem pa res šema

Bodi srecna, da ga ne najdes.. Ker v cem je potem napredek? V cem je smisel? Smisel v partnerstvu jaz vidim samo v tem, da se medsebojno ucita.. In ce vse dogodke, ki se med tem ucenjem sprejmeta mirno, ja saj,le da po toliko letih učenja mi pride na misel:ej,kako bi mi pasale ene počitnice,da se mal zrelaksiram,mal oddahnem in povem ti da ne nucam nobenega ob mojem ognju(razen indijančkov juniorjev) .mislim,da ne bi se več izobraževala v tej smeri,se mi zdi,da že dost vem.je pa res ,da bi si želela,da moja naslednika živita v lagodju,da bi moj duh jima dal,da imata prijeten začetek lova in uspešno bero.. medsebojno učenje je boleče,zelo boleče(lahko)vsaj za enega izmed njiju.če se najdeta istomisleča v začetku,se lahko nadgrajujeta.se ti ne zdi?

bemu,bemu,miki evo ti konkretno:pravim, da varanja ni.lahko je le nesporazum

ja, tjazy! problem je le en.kako najti istomislečega partnerja?

.ja saj to mislim,da je to.ko si prevaran se verjetno počutiš neljubljen.ali lahko zahtevam od svojega moškega,da mi je zvest?a ni to že lastninjenje njegovega teritorija?on to lahko občuti kot ,da mu šarim po notranjosti telesa,grabim ga za srce,stisnem,vlečem,pulim ga iz telesa,on se ustraši ,saj če mu vzamem srce ne bo več bilo,on bo mrtev…hočem mrtveca za moškega?potem si kupim lahko plišastega medveda in ga lahko postavim na tako mesto kjer mi odgovarja.bil mi bo v okras,lahko bo le moj,le da čustev ne bo.če ima moj moški tako potrebo,da deli svojo palico z drugimi,pa naj saj se ne obnuca(tako kot jaz nimam števca med n…)meni je pomembno,da se vrne v moj šotor,da poskrbi za svoje odgovornosti,da pripravi material,da ogenj v domačem ognjišču ne ugasne.no,to mi je dovolj.mogoče tako čutim ,ker nisem sposobna ljubiti.?mogoče,če ljubiš moškega ali žensko to drugače zveni?samo se vprašam je ljubiti-posedovati čustva,nagone,potrebe drugega? :o|o:

Khm,khm…naj poskusim kako sem to razumela.če sem v prejšnjem življenju recimo mojega sedanjega očeta v nevemkakem razmerju sva bila(mi ni niti pomembno),prizadela,moram zdaj prevzeti odgovornost za to.torej mi ni bila storjena krivica,ni bilo krivde .je le odgovornost za svoja dejanja.(čeprav mi zdaj zveni oko za oko,lahko prevedem si tudi tako ,kar seješ to žanješ)kakorkoli obračam ,pri vseh plezanjih iz črne globeli,se mi zdi ta pot nekako najbolj logična,smiselna.bern mi je to razložil na tak način,da sem v momentu začutila olajšanje in če pomislim,da sem prej potrebovala za tako olajšanje več kot 20 let ….sem zelo nerazgledano bitje,vse kar imam je šola mojih izkušenj ,dojemanj,spoznanj.moram priznati,da se ob vas počutim kar majhna.dobro tega pa je ,da se lahko veliko naučim,dobim zametke po želji po še,še znanja… res se zdaj počutim kot da sem na začetku. ampak ,če danes odidem mi je lažje,ker imam občutek,da sem nekaj dosegla,da je dobilo vse svoj smisel....kot,da odplačaš nekaj kar ti je ležalo na duši....

zanimiva razprava... moja malenkost v meni pravi,da če živimo za trenutke in da so le ti dragoceni potem ne moremo prevarati partnerja,če se zgodi nekaj lepega ....če vem,da partner rad je kremšnito in si jo privošči brez mene,na skrivaj...naj ima užitek...tudi če naknadno zvem...kaj čmo,saj je že prebavljena.zakaj bi bila jaz nesrečna zaradi tega......pomemben naj bi bil le moj dragocen trenutek....