Igmúwathogla

Evo in tu se kaže selektivna skeptičnost. Študije ki kažejo da homeopatija ne deluje boljše kot placebo so zate brez vsake preverbe takoj "dokaz", študije ki kažejo da deluje bolje kot placebo so pa "klavnro zastavljene, slabo izvedene ipd." V zgoraj navedeni nemški meta-študiji ki je ne boš pregledal, je pa 89 študij o homeopatiji, ki pridejo do različnih zaključkov (od "deluje" do "ne deluje") pregledanih prav po tem koliko ustrezajo znanstvenim kriterijem in je število tistih, ki ustreza najvišjim znanstvenim kriterijem približno isto kot število tistih, ki sploh ne ustrezajo znanstvenim kriterijem. In očitno ni tako, da samo študije ki ne ustrezajo znanstveni kriterijem, kažejo na določeno učinkovitost homeopatije, ampak se najde dosti takih ki imajo jadad-score 100, ki tudi pridejo do takih rezultatov in seveda so tudi v "neznanstveni ligi" (jadad 20 ali manj) ene ki trdijo eno in druge ki trdijo drugo, tako da vsak lahko veselo gleda tiste študije, ki kažejo rezultate, ki si jih pač želi...

Študija o učinkovitosti homeopatskega pripravka (Sodelovala je med drugim Med. Univerza "Charité" v Berlinu) Metaštudija o študijah učinkovitosti homeopatskih pripravkov In še enkrat poudarek: meni sploh ne gre za to da bi dokazoval učinkovitost ali neučinkovitost homeopatije, ker me to iz že večkrat omenjenih razlogov niti malo ne zanima, pokazati pa želim, da alanovim trditvam navkljub obstajajo znanstvene študije ki pridejo tudi do drugih rezultatov in zaključkov kot alan+skeptik.si

Za klasično mehaniko se je izkazalo da za zelo majhne delce njeni zakoni ne veljajo, zato so fiziki uvedli za te delce novo teorijo - kvantno mehaniko. Prav tako se je izkazalo, da zakoni klasične mehanike ne veljajo za objekte ki se gibljejo s hitrostjo blizu svetlobne hitrosti - tu je relativnostna teorija zamenjala klasično mehaniko. In čeprav še ni uspelo obeh teorij združiti v eno splošno veljavno, veljata obe za "pravilni" (in tudi sta - vsaka za svoje področje, prav tako sta pa obe "napačni" vsaka v področju, kjer je druga "pravilna"). Tako da vse kar "veš s praktično 100% gotovostjo" je odvisno od tega da so pogoji taki da to lahko veš. Trditev, da voda vre pri temperaturi 100 stopinj celzija je res, če je pritisk 1 bar, če je pritisk 2 bara pa ni res.

Ta citat je pravzaprav samo podan zaradi zadnjih dveh besed - General Relativity = vsesplošna relativnost težko je biti pri razlaganju tega dosti kratek in istočasno dosti natančen. verjetno se strinjaš, da se v tem našem vesolju stalno vse spreminja, ni v nobenem trenutku vse popolnoma enako kot je bilo v kakem prejšnjem. verjetno se tudi strinjaš, da ne moreta biti dve stvari (dva kvanta, dva atoma, dva človeka) v istem trenutku na točno istem mestu - če torej dva človeka v istem trenutku opišeta isti dogodek ne moreta imeti eksaktno iste perspektive (razlike so lahko minimalne, ampak so - vedno). to kar mi merimo, opisujemo in "vemo", pa temelji na dogovorih. da lahko nekaj merimo in opisujemo s primerljivimi rezultati moramo določiti čim bolj točne pogoje in vse parametre pod katerimi merimo in opisujemo. in naš problemček pri vsem tem je da sicer lahko (včasih celo do x-te decimalke kakršnihkoli vrednosti določenih parametrov) simuliramo enake pogoje, ne moremo pa NIKOLI narediti 2x točno isti poskus. (ne moremo 2x zaporedoma izstreliti exaktno isti foton na exaktno isti detektor skozi eksaktno identični medij, lahko se samo dogovorimo da je 2. foton prvemu toliko podoben, da so razlike zanemarljive in da udarec 1. fotona detektorja ni toliko spremenil, da so pogoji za 2. še "zadosti enaki"). skratka naša merjenja in naši opisi temeljijo na dogovorih in približkih, za katere smatramo da so zadosti točni da nam dajejo zadosti natančen rezultat meritve ali opisa. ali je kak približek zadosti natančen ali ne je pa spet stvar dogovora....

če je materija energija, je energija materija. lepo da se sklicuješ na alberta. E=mc2 energija je torej enaka masi krat kvadratu svetlobne hitrosti. če se sedaj tvoja energija "osvobodi" materije, kaj se zgodi. če ni materije je masa 0 E=0c2 = 0 Ni mase, ni energije. Ni materije, ni energije. Materija=energija in energija=materija. ali še bolj po domače brez delcev ni energije (ni elektrike brez elektronov in ni svetlobe brez fotonov, ni sevanja brez delcev in ni duše brez telesa - logično?)

in to je edino kar res šteje. Merilo za resnico je učinkovitost!

[quote name='Alan_New' date='10. oktober 2012, 19:10' timestamp='1349892643' post='1055645554' Samo da se relativizira. Pa čeprav nima nobene praktične vrednosti in smisla. In to ti ki sicer tako vneto slediš znanstvenemu konsenzu - če o nečem vlada med znanstveniki enotno mnenje, je to to, da je vse relativno: Iz zgoraj podanega intervjua kvantnega fizika Davida Deutscha: There are mysteries in physics, principally the unification of quantum theory with General Relativity. Ne samo da si selektivno skeptičen tudi selektivno slediš znanosti - torej si psevdoskeptičen in psevdoznanstven (je pa seveda tudi to relativno, ker je moje subjektivno mnenje)

Se popolnoma strinjam z jankom , saj že sama logika pove da niti dva identična kvanta česarkoli ne moreta biti v istem trenutku na istem mestu in zato ne moreta v nobenem trenutku imeti identičnega okolja (torej okolja tudi ne moreta opisati identično).

Naj te spomnim, da si sam v tej temi navedel eno "skeptik.si" zadevo o homeopatiji kot primer - tako da, kjerkoli želiš. Zanimivo je pa, da sem jaz, ki me homeopatija zanima kot drevo v afganistanu, v 2 minutah našel 2 znanstveno kar podkrepljeni študiji, ki sta objavljeni v medicinski strokovni literaturi in ne trdita da homeopatija ne deluje, temveč obratno. Ne sklepam o tem kaj bi moralo biti na strani. Po tem kar je na strani sklepam da je pristranska: Enosmerno skeptičen = Selektive scepticism

Nestrokovno izvedena študija? (Sodelovala je med drugim Med. Univerza "Charité" v Berlinu) Študija o homeopatskih študijah - nestrokovno izvedena? - sploh ne sklepam, kaj bi moralo biti na spletni strani in kaj ne. opažam pa, da je skeptik.si zelo enosmerno skeptičen.

Če je tvoj kriterij za znanstvenost neke študije ta, da da take rezultate, kot so tebi po volji, vse ostale, ki ne dajejo takih rezulatatov, kot si jih ti želiš ao pa napačne, zavajujoče.... in so članki ki poročajo o študijah, ki dajejo rezultate, ki so tebi po volji kritični, članki ki poročajo o študijah, ki ne dajejo rezultatov kot so tebi všeč pa nekritične - - ja v tem primeru imaš seveda prav (zate je vedno to res kar misliš da je res) Ni kaj pojasniti, brez zadržkov sem potrdil tvojo trditev, da od pristranskih medijev ni pričakovati kakega resnega (=nepristranskega) novinarskega dela. To je res in to velja tudi za skeptik.si. (če misliš trditi, da je skeptik.si nepristranski, mi pa prosim podaj link do enega samega članka na tej spletni strani, v katerem kritično razglabljajo o kaki še ne čisto nesporni zadevi ki je sicer "main stream", genskih manipulacijah, kloniranju, že priznanih lažnih vzrokih za nastanek kake vojne ipd. skratka kak kritičen članek o zarotniških teorijah, ki so se že dejansko izkazale kot resnične zarote - jih je dosti....)

Res - podal si zelo dober primer. V navedenem članku spletne strani je poročanje res precej enostransko. Dokazujejo sicer zakaj je po njihovem mnenju študija "neznanstvena" - nikjer pa ni nikakršnega znanstvenega vira, kaj šele znanstvenega dokaza da homeopatija ne zdravi vnetja srednjega ušesa (to da ena študija ki trdi da "je res" ni izvedana pravilno še in dokaz da "ni res", ampak je samo dokaz, da študija ni bila izvedena pravilno) Čestitam - drži! Tudi za članke na spletni strani skeptik.si.

Materija se ne spreminaj v energijo, materija je energija. In nič se ne večja in ne manjša ampak se samo spreminja iz ene oblike v drugo. Ubogi Albert se pa žal ne more več braniti, če njegova spoznanja narobe navajaš... Lp + @

Papir in spletne strani so potrpežljive - lahko na njih napišeš vse kar hočeš. Ali je nekaj res ali ne pa ali lahko verjameš kar tako, ali pa greš sam preverjati. se sicer strinjam, da navajanje virov pomaga pri raziskovanju "ali naj to verjamem ali ne", prav tako si pa lahko vire tudi sami poiščemo (in ne-navajanje virov ni tako neobičajno): Teleportacija - Revija Spiegel - članek pravi, da je danskim fizikom uspela prva teleportacija svetloba/materija O "multiverzumih" - priznan kvantni fizik pravi da obstoja v neskončnem številu vesolj Fiziki razvozlali mehanizem "obleke nevidnice" - fiziki Imperial College-a v Londonu pravijo da so razvozlali mehanizem "obleke nevidnice" in da je teoretično vse možno kar dela Harry Potter s svojim "čarobnim ogrinjalom". Zdaj imaš 2 problema - prvič boš težko trdil da je revija "Der Spiegel" "neznanstvena" ali celo taka da zagovarja "ezoterike", drugič, v nobenm članku ni naveden noben vir (razen imen znanstvenikov in institutov ki so se s študijami ukvarjali). In spoznati boš prav tako moral 2 stvari: prvič se tudi znanost ukvarja s problemi ki so zate "ezoterični" in drugič - to kar piše lahko kar tako verjameš (ali pa ne), ali pa greš sam poiskati vire in preverjaš.

Ti pač očitno bolj al manj slepo veruješ tistemu kar sam imaš za znanost (opomba: zame je članek v ekomagazinu pač eno mnenje in če bi me zanimalo, ali je res kar trdi bi šel sam malo naprej raziskovati). Mogoče bi bil malo bolj "objektiven", če bi se pozanimal kaj znanstveniki sami mislijo o znanosti - n.pr.: Iz intervju-a kvanknega fizika Davida Deutscha: Science ought to be regarded as a transitionfrom one problem situation to the next. The theory – the means by which we make a transition – is secondary. It is the problem that is primary. In fact, I even sometimes say, only half jokingly, that theories ought to be renamed ‘misconceptions’, and that progress consists of moving from one misconception to a preferable misconception. That is, from a misconception that contains a great deal of falsehood to one that contains less falsehood. Then perhaps we would not be tempted to hubris when we make agreat discovery. Also the public would not gain the mistaken impression that science claims to know everything and to solve everything and to insulate the human race against uncertainty or error. That is something science cannot do. Celotni interview je tu: Interwiev David Deutsch Poleg tega predlagam da sam zase razmisliš po kakšnih kriterijih ti zase spoznaš resnico in boš verjetno ugotovil, da je tudi zate lahko res samo to kar verjameš (se pravi, da tudi sam potrebuješ nekoga ali nekaj kar potrjuje tvojo "vero" v znanost). Pri iskanju svojih potrdil si pa "na eno oko slep" - pač ne na isto kot "militantni ezoteriki" (ti so slepi na drugo oko :-)).

To kar ti veš da bi bilo dobro, je dobro iz tvojega osebnega vidika in meni ni treba niti praviti, da "moramu človeku pustiti svobodo" - nič drugega nam ne preostane, vsak človek je tako svoboden delati kar se mu zdi (seveda z določenimi reakcijami okolja) kot ti in jaz. Seveda imaš - kot vsak drug tudi - pravico, povedati, kaj se ti zdi prav in resnično. Ni pa nujno, da je to kar je zate prav in resnično tudi za vse ostale prav in resnično. Prav tako imaš seveda možnost in pravico vsakemu za katerega se ti zdi to potrebno, izobčiti iz svojega življenja in mu nakazati da je po tvoje nor, prav tako kot lahko vsak drug, če žel,i ali čuti potrebo zato, tebe izobči iz svojega življenja.... Verjetno bi našli kar dosti ljudi, ki jim je marsikaj tečno in verjetno se jih najde dosti, ki so jim iste stvari tečne. Ampak "izumitelji" so po moje bolj malo krivi. Noben izum se še ni masovno produciral, če ga nihče ni uporabljal. Se strinjam, vsi ti različni pristopi prinašajo določene rezultate, nekateri so tebi všeč in drugim tudi, nekateri tebi niso všeč, so pa zato mogoče komu drugemu, nekateri niti tebi niti meni niso všeč, gotovo se pa najde nekdo, ki si je prav take želel itd. In se seveda lahko zaščitiš in braniš svoj prostor, nikakršnega ugovora. Kaj kdo na kak način kje dela je vsakemu prepuščeno (tudi če obstajajo moralni, pravni itd...zakoni ki naj bi marsikaj preprečili...jih vsak kadarkoli lahko krši - z določenimi reakciami družbe v kateri živi seveda). To da obstaja absolutna resničnost, enost, bog, večni zdaj, je relativna resnica, ker gotovo obstaja dosti ljudi, ki se s to tvojo trditvijo ne strinjajo. Moje osebno mnenje glede tega je, da sicer lahko obstaja kaka absolutna resničnost, lahko pa da ne obstaja (ni nikakršne variante, da bi dokazal eno ali drugo). Ne vem kakšno pomembno sporočilo naj bi bilo v tem da je vzrok za kakršenkoli vmesni rezultat kakega procesa dejstvo, da se je proces nekoč začel. Razlika je med željo in prepričanjem. Svet je tak kakršen si prepričan da je - čisto brez časovnega zamika. Če si prepričan, da na tvojem dvorišču stoji hrast, je zelo verjetno brez časovnega zamika tam. Če pa misliš da bi bilo bolje če bi na dvorišču stala jablana, moraš pa hrast podreti, izkopati luknjo in posaditi jablano - in boš prepričan da na dvorišču stoji jablana. Prepričanja so uresničena - če si prepričan da je - je. Želje se pa lahko kdaj uresničijo ali pa tudi ne. V mojem svetu sprememba prepričanja privede do takojšnje manifestacije - če je v tvojem zato potreben časovni zamik, mi je pa tudi prav. Sicer se rahlo čudim teorijam, ko pametni ljudje pravijo kako nepogrešljivo je biti v sedanjem trenutku iztočasno pa razmišljajo o "prejšnjih življenjih" (verjetno zato, ker imam prepričanje, da je življenje samo eno ki traja od samega začetka, če je kdaj in bo trajalo do samega konca, če kdaj bo). ali ko pravijo kako je vse povezano in vse eno, istočasno se jim pa zdi popolnoma razumljivo, da se po nekem dogodku ki ga imenujejo "smrt" duša in telo razdvojita - telo ostane v trugi, ali žari - duša pa odfrči odvisno koga poslušaš v vice, ali nebesa ali astral ali se pripopa kakemu revežu v avro potem pride spet nazaj si izbere novo telo....(verjetno zato, ker sem prepričan, da se duša od telesa nikoli ne loči, se ne more ker telo in duša zame nista "dve ločeni zadevi" - niti se ni ločila pred kakim "rojstvom", niti se ne loči po kaki "smrt"), ali ko ljude postulirajo kakega "externega" stvarnika (ki je večinoma odgovoren za "ta dobre stvari" - za "ta slabe" smo pa sami pristojni), ki je vse ustvaril, potem pa pravijo kako neke stvari v stvarstvu "niso v skladu s stvarnikom" ali celo da so "proti stvarstvu" (verjetno zato, ker vidim kdo ustvarja vse kar je, namreč vse kar obstaja ustvarja - vse se stalno spreminja, v nobenem trenutku ni vesolje tako kot je bilo v prejšnjem, vsi ki smo tu ustvarjamo v vsakem trenutku in neprestano....to pomeni da smo vsi stvarnik in stvarstvo istočasno. pri tem pa seveda ne kaže pozabiti da je vsako dejanje ustvarjalno: če zabrišem steklen kozarec v zid, uničim kozarec in ustvarim črepinje. tudi dejanja ki se nam, ki moramo vse kategorizirati in ovrednotiti, ne zdijo v redu so stvarstvo. sodba o tem kaj je "dobro" in kaj je "slabo" pa daje tudi samo stvarstvo - celo v biblji piše, da "na sodni dan" - v nemškem prevodu svetega pisma je prevedeno "na sodni dan", "am juengsten Tag" in "am juengsten Tag" pomeni "najmlajšega dne". Najmlajši dan pa je vedno tisti ki ravno je - danes - ta trenutek. V vsakem trenutku imamo vsi to kar smo si "prislužili"). Opomba: to ni božja beseda, ampak samo Igmúwathoglova relativna resnica.

Iknee, seveda se strinjam s tabo - verjetno samo gledam iz malo drugačnega zornega kota. Gotovo so mnogi vzorci po katerih se vedemo - zavestno in/ali podzavestno - nastali v preteklosti . Imamo jih pa še zdaj - zato se še vedno po njih vedemo. Za znanje, ki si ga zavestno pridobila v šoli, na faksu, kjerkoli....verjetno tud ne praviš, da vlačiš hočeš nočeš znanje iz preteklosti s sabo, pa čeprav znaš verjetno tudi marsikaj, s čemer bi komu (ali sebi) lahko naredila precejšno škodo, če bi to znanje uporabila. Znaš - zdaj, čeprav si se naučila pred časom. Marsikaj si se verjetno tudi naučila pa ne znaš več, ker pač to znanje zate ni bilo uporabno, ga nisi uporabljala in s časoma pozabila. Z vedenjskimi vzorci, vzorci po katerih ocenjujemo situacije, emocionalnimi vzorci je po moje podobno (tudi če smo si kakega "nadejali" podzavestno), pridobili smo si jih kadarkoli (včeraj pred 20imi leti ali v maternici), določene še uporabljamo, določene smo opustili, določene uporabljamo pogosto, druge redko, za kakšne situacije jih imano več na izbiro za kašne manj. Ampak zdaj lahko uporabljamo samo tiste vzorce, ki jih imamo tudi zdaj na razpolago. Sicer se mi pa zdi dosti bolj važno to, da vsak vzorec (mnenje, pravilo, reakcijo...kakor koli to želimo poimenovati) ki zdaj deluje, zaradi katerega se pač obnašamo kot se, reagiramo kot reagiramo...kakorkoli je nastal, bodisi, da smo se ga z vztrajno vajo zavestno naučili, bodisi, da nimamo pojma kako smo ga kreirali, ker je nastal "pod zavestjo", bodisi, da smo ga "prekopirali" od staršev, prijateljev, vzornikov....vsak vzorec lahko tudi spremenimo. seveda ni nujno lahko - že zavestne navade je včasih težko opustiti, kaj šele podzavestne vzorce. dostikrat tudi sploh ni treba "spremeniti", ampak samo dodati "še eno opcijo" (ali dve :-)). in po mojih izkušnjah, večinoma niti ni treba vedeti kako je do "starega" ("manj zaželjenega")....vzorca prišlo (lahko seveda pomaga če veš, ni pa nujno).

Meni še na kraj pameti ne pride, da bi skušal spreminjati kak drug svet razen svojega. In to kar ti zdaj meni praviš je točno to kar jaz že ves čas pravim, ker pač večina tu govori o "spološnih resnicah", takih in drugačnih, o stavreh "ki bi jih morali ljudje... (se naučiti, videti, spoznati...)". Če vsako bitje poskrbi za to, da vlada na kvadratnem metru na katerem stoji harmonija, je cel svet harmoničen. Tvoja vprašanja si torej naslovil na povsem napačen naslov. Mene zanima zdaj - ne včeraj in ne jutri. Včeraj je mimo (in zdaj v meni v kolikor so pretekli dogodki osnovali moja trenutne mnenja o vsem kar je) in bodočnost je popolnoma nedeterminirana. Evo, tudi ti očitno veš, "kaj bi bilo smiselno za človeka" - vsakega? Kaj je "potrebno", česa bi se moral "zavedati? Čeprav smo vsi del celote imamo vsi različne misli, različne potrebe, različne strahove, različne življenske filozofije, različne poti, različne pristope, različne bogove in različne svetove....strinjam se pa s tem da bomo videli kaj bo, ko bo. Kot sem že na post viyole odgovoril mi koncept vzroka in posledice ne paše preveč, ker je tudi vzrok posledica nekega prejšnjega vzroka, ta spet posledica prejšnjega in konec koncev je sam nastanek vsega kar je prvi vzrok za vse posledice. Je pa res da vsaka akcija izzove reakcijo. Jablana pa sicer nosi marsikaj, zaradi mene tudi vsa prejšnja stanja - ampak vse kar nosi nosi prav zdaj in to s tem kar si potem napisal potrdiš Res pa je, da preteklost ne obstaja kot nekaj, kar se je ZGODILO NEKOČ V PRETEKLOSTI. Kajti ta "nekoč v preteklosti" ne obstaja. Kajti takrat, ko se je ta "nekoč v preteklosti zgodil", takrat je bila ta preteklost sedanjost, bila je sedanji trenutek. In še bolj pomembno, ko razlagam o tej zgodbi, ki se je zgodila "nekoč v preteklosti", to zgodbo razlagam v sedanjem trenutku, in če sem dober pripovedovalec zgodb, bom to zgodbo, ki se je zgodila "nekoč v preteklosti" uspel poslušalcem pričarati na ta način, da je bodo začutili kot sedanji trenutek, ker se bodo uživeli v zgodbo, jo bodo občutili na bitju srca, na občutkih v telesu - torej ta "nekoč v preteklosti" ni tam nekje zadaj, ampak je v tem trenutku. Jaz sicer pravim, da je sedanja situacija plod mojih sedanjih prepričanj (se mi pa zdi da to zadevo gledava podobno). Strinjam se pa seveda s tem da ni treba raziskovati prejšnjih življenj (in niti "bližnje preteklosti") - kar je po mojem prepričanju sevda čisto logično, če je vse kar zdaj je odvisno le od tega kar sem zdaj (pač od mojih trenutnih mnenj in prepričanj) ni nobenih "vzrokov" za to v preteklosti (ampak so "vzroki" - če jih že kdo mora iskati - zdaj - čeprav so moja trenutna prepričanja lahko nastala v kakem "prejšnjem zdaj", so zdaj še vedno tu - sicer ne bi imela več vpljiva na moje doživljanje). O tem kaj je iluzija in kaj realnost bi pa verjetno lahko kako novo temo odprli. Moja teza je da ima vsak svojo iluzijo za katero trdi da je realnost. Kaka absolutna realnost je pa iluzija

Jaz bi temu rekel zgrešena politika. V demokraciji je vsak državljan sovolilec političnega vodstva in s tem soodgovoren. Seveda pa se vsak ki se mu je tej "nacionalni karmi" izogne, s tem da se preseli n.pr. v nemčijo, ali enostavno ne dela za nizko plačo.... Jaz n.pr. ne živim v državi v kateri sem rojen, niti v državi katere državljan sem (ali sem s tem zdaj prevzel "nacionalno karmo" države v kateri živim ali celo naroda ki živi v državi, v kateri živim?). Zakon o vzroku in posledici se mi zdi le na prvi pogled "sklepčen". Če pa malo bolj premislim pa lahko s tem zakonom vsako posledico pripeljem do samega izhodišča. Prvotni vzrok, da jaz zdaj kot posledico pišem ta post je v zadnji konzekvenci potemtakem veliki pok (ali karkoli pač imamo za začetek vsega kar je...)

Meni se zdi pač malo čudno živeti "tu in zdaj" in vzroke za to kar je "tu in zdaj" iskati v "prejšnjih življenjih". Je pa seveda zelo praktično, če so vzroki vse kar je v tvojem življenju lahko narobe nekje v prejšnjih življenjih - imaš odličen izgovor, da nisi sam kriv za to kar se ti dogaja. Po moji logiki pa je seveda vse kar je krivo za to, da je "tu in zdaj" tak kot je, tudi "tu in zdaj". Ni preteklost nič kriva - preteklost na mene ne more nič več vpljivati - ker je ni več, je mimo. Kar pa lahko vpljiva name, je moje trenutno mnenje o preteklosti ( and believe it or not - to mnenje lahko tu in zdaj spremenim - kadarkoli). Ostalo o individualnih aurah in energijah, ki se "popajo" in osnovah je pa tvoj osebni pogled na te stvari - sicer očitno misliš da so vsi, ki imajo mogoče kak drug pogled na to zaostali, zablojeni in "še ne tako daleč" - obstaja pa tudi ne tako mala možnost, da se s tem mnenjem hudo motiš

Predpostavljajmo, da im a vesolje in vse v njem ima tri aspekte (kar je seveda poljubno, lahko bi predpostavljali tudi da jih ima več ali manj...): duševni (lahko ga imenujemo tudi „nadzavest“, da bo lažje razumeti), telesni (=“podzavest“) in razumski (=“zavest“). Vsak od teh aspektov ima svoja pravila. Bolje razumemo ta pravila, lažje bo za nas, da rastemo, in da se imamo lepo. Nadzavest ima eno samo pravilo: "Bodi." („Naredi izkušnjo eksistiranja“) To je to. Ni drugih pogojev, ni ničesar kar „mora biti“, ni omejitev. In ni izogibanja. Podzavest ima samo dve pravili: "Išči ugodje" in "Izogibaj se trpljenju." Ker način, kako to izvesti ni vedno jasen, v vseh okoliščinah, bo podzavest včasih silila proti bolečini, da bi doživela kako z bolečino povezano senzorno ali čustveno ugodje. N.pr. se mučimo s plezanjem na kako goro, da lahko uživamo razgled, ali se damo operirati, da ozdravimo ipd.. Včasih se zdi, da ni možnosti priti do ugodja, in podzavest nas bo premaknila v smeri „najmanjšega zla“. To lahko n.pr. vidimo pri ljudeh, ki se napijejo , da se izognejo čustvenim stiskam, takih, ki so vstrajajo v bolečih partnerskih odnosih iz prepričanja da je biti brez partnerja slabše ipd.. Potem so tu še tisti, ki se izogibajo ugodju iz zaradi strahu da je z ugodjem povezano tudi trpljenje, n.pr. ljudi, ki niti ne poskusijo nečesa ker se bojijo kritike ali tisti, ki menijo, da je preveliko ugodje greh, ki ga bog kaznuje ali taki ki menijo, da jih ugodje pomehkuži. Za večino zadev pa ni težko ugotoviti, da vso spontano in podzavestno ravnanje sledi praviloma iskanja užitka in izogibanju trpljenja. Razum pa je pravi fanatik v izmišljevanju pravil. Postavlj pravila – mnoga, več in še več pravil - o vsem, kar si lahko izmislimo. Pravila o jeziku, pravila o religiji, pravila o pravilnem ravnanju, celo pravila o vesolju. In če si nečesa zadosti želi, pravila ovrže, naredi nova ali jih spreminja . Tako imamo na svetu stotine jezikov, na stotine kultur ki temeljijo na povsem različnih zamislih o tem kaj je prav in kaj narobe, na stotine načinov kako biti v stiku z Bogom ali bogovi, na stotine znanstvenih teorij o tisočih zadevah, na stotine držav, ki imajo svoje lastne različice političnih sistemov , več sto tisoč zakonov, ki urejajo legalno obnašanje v raznih različnih družbah ... itd,itd,idt.... Vprašajte kogarkoli po mnenju o čemerkoli in kar boste dobili za odgovor, so pravila, po katerih dotični živi. Marsikdo pravi da so njegova pravila „mnenja“, „prepričanja“ ali „dejstva“, v resnici so samo pravila, ki jih je nekaj podedoval, si jih nekaj sposodil in si nekatera izmislil. Kršiti pravila je zapleteno. Kar poskusite, prekršiti pravilo „nadzavesti“. Neobstoj verjetno ni nikakršna realna možnost. In ko boste poskušali kršiti pravila podzavesti, boste verjteno kaj hitro občutili resne in takojšnje fizične in čustvene posledice. Telo obožuje ugodje in se boji vsake bolečine, tako da gorje razumu, ki poskuša spremeniti ta naravna pravila, brez utemeljenega razloga. Seveda nastanejo tudi posledice za kršenje pravil razuma, vendar so odvisne od tega za katera pravila gre v in kdo se ukvarja z njimi. Zakone (pravna pravila), lahko kršimo, če nas nihče ne vidi ali nam tega nihče ne more dokazati, če ne zamenjamo pravne zakonitosti z moralnimi ( občasno celo sovpadajo). Če bomo prekršili kako moralno pravilo, tako, ki smo ga sprejeli za svojega, kadar nas nihče ne vidi, se bomo verjetno na nek način kaznovali kar sami. Lahko kršimo pravila jezika, vendar s tem tvegamo, da nas drugi ne bodo razumeli ali da nas bodo narobe razumeli. Lahko kršimo pravila znanosti, kadarkoli želimo, če ne potrebujemo znanstvene potrditve. Lahko kršimo pravila družbe v kateri živimo, če nas ne moti, nas zaradi tega „izobčijo“. Kršenja pravil ne priporočam. Priporočam pa uporabo pravil nadzavesti in podzavesti, in ustvarjalno eksperimentiranje s pravili razuma in razumovim talentom oblikvana pravil . S pravili razuma je veliko lažje, ustvarjati nova drugačna pravila kot kršiti stara. Pravila, ki jih ne uporabljamo pa itak sama od sebe izginejo. Sami si lahko ustvarimo kakršnokoli pravilo, o čemerkoli, če to želimo narediti (in za to ne potrebujemo nikakršnega dovoljenja, to je nekaj, kar lahko vsakdo enostavno naredi). Lahko naredimo nova pravila o tem, kako razmišljamo, kako čutimo, kako se počutimo, o tem kaj je mogoče in kaj lahko storimo, o tem kaj pomeni preteklost in o tem kaj na bo prinesla bodočnost. Pravila ki jih uporabljamo vpljivajo na naše vedenje in na naše izkušnje. Če spremenimo pravila po katerih živimo, se spremeni naše življenje. To je moja razlaga „svobodnje volje“ - lahko spremenimo kar lahko spremenimo in se prilagodimo temu, česar ne moremo spremeniti - v vsakem trenutku.

PseudoSkeptics are highly selective with their skepticism. Not only do they not question their own beliefs, but they never challenge or apply skepticism to establishment views. Instead, they have a fanatical allegiance to it. A true skeptic examines all sides, including his own.

In druga plat zvona: www.vithoulkas.com + vithoulkas vs. randi "There are two ways to be fooled. One is to believe what isn’t true; the other is to refuse to believe what is true." - Søren Kierkegaard "All truth passes through three stages. First, it is ridiculed. Second, it is violently opposed. Third, it is accepted as being self-evident." - Arthur Schopenhauer

da se vrnemo nazaj k temi - ta video bo Alenu gotovo všeč: James Randi explains homeopathy Za tiste ki še niso zanj slišali: James Randi je bivši "odrski čarovnik", ki je osnoval organizacijo James Randi Educational Foundation (www.randi.org), ki med drugim že dolga leta ponuja nagrado 1.000.000,-- US$ tistemu, ki lahko dokaže, da ima kakršnekoli "nadnaravne sposobnosti". Mnogi so poskusili - nagrad pa še kar neizplačana...

Jep. Zanimivo je pri teh evangelijih, kako življenjski in praktične so na trenutke, in čeprav organizirane religije uporabljajo iste vire, precej drugače interpretirajo. Brima: nekaj reči se naučiš, nekaj več aktivnosti in obveznosti imaš, in potem kar prejmeš Svetega Duha. In si že "rojen iz Duha". Resničnega "rojstva Duha" pa nihče noče, kajti takšnega človeka ne moreš nadzirati, to pa za control-freake ni sprejemljivo. Podobno kot tisti rek/citat, nekako v tem stilu: "Če boš ljudem dal občutek, da razmišljajo, te bodo hvalili. Če boš ljudi spodbudil k resničnem razmišljanju, te bodo sovražili." Tako da tudi posameznik sam, na nek način, noče "rojstva Duha", ker je proces preveč BOLEČ - institucije in organizacije pa pravzaprav spodbujajo LENOBO: greš v cerkev, kakšno zmoliš, kakšno zapoješ in sedaj že spadaš mednje, med tiste, ki verujejo. Tako so delali farizeji, Jezus je pa dal jasno vedeti, da je potrebna NOTRANJA gorečnost, ki ni nujno povezana z organizacijami: .. A tega po 2000 letih še kar ne pokapirajo... Pravijo celo nasprotno, da nujno rabiš občestvo (in citirajo en ali dva odlomka, ki to potrjujeta, po možnosti od apostola Pavla (ki niti ni bil Jezusov učenec!)) in posrednika med seboj in Najvišjim, ker sicer ne moreš pravilno razumeti sporočila. Kot da ga pa oni edini pravilno razumejo! Butasto, res... Prvi odstavek se mi sploh ne zdi kompliciran, bi dodal, da so pravila po katerih vsak od nas živi (seveda pa nimamo pa vsi enakih pravil) poleg od preteklih izkušenj, spoznanj itd. odvisna tudi od same interpretacije teh izkušenj, spoznanj itd.. Interpreatacija vsakega dogodka v preteklosti se s časom lahko seveda spreminja in se s tem spremeni tudi "pravilo" (razsodnost/temelj odločanja). Prav tako pa zadeve lahko spremenimo "kar tako". Tvoj primer: roka na ogenj - zaboli - nikoli več...lahko spremenimo: hodimo po žerjavici - ne boli - če želimo ponovimo. Tudi z drugim odstavkom se strinjam - vsaj v toliko, da rezultati raziskav ne bodo enaki če raziskujemo vedenje bitja izolirano ali v njegovi okolici. pri bitju človek pa obstaja seveda možnost, da človek svojo okolico lahko večinoma spreminja. Lahko se preseli iz podeželja v mesto ali obratno, v drugo državo, iz hribov na morje, lahko pusti službo in gre v samostan, zamenja vero, partnerja.....karkoli (kar seveda ne prekine interakcije med "zunajim in notranjim", spremeni pa "rezultate" - tako kakšne raziskave kot seveda doživljanja tistega, ki spremeni - okolje (ali karkoli). Sploh pa je vse stvar definicije (če definiramo kaj je "lopata", bomo verjetno še našli skupno definicijo, za to kaj je pravzaprav "življenje" pa dvomim, da obstaja kaka definicija, s katero bi se vsi bralci foruma strinjali) in slika ki jo ima vsak od nas o "vsem kar je" ni niti približno enotna - kar zame pomeni da ima vsako bitje (ali imamo kako splošno veljavno definicijo kaj je "bitje"?) svojo realnost (ker pač vsako bitje dojema "vse kar je" skozi vse filtre svojega bolj ali manj precej omejenega dojemanja. Moj sklep: svoj svet lahko spreminjaš kadarkoli in po mili volji - saj imaš svobodno voljo (s tem da spreminjaš način svojega razmišljanja spremeniš svoje nazore, svoje dojemanje in s tem tudi svojo realnost). precej težje je pa spremeniti svet ki je sestavljen iz vseh realnosti vseh bitij ki v in na tem svetu živijo, ker imajo vsa bitja enako svobodno voljo.