Igmúwathogla

iz vidika deldajalca je razumljivo. predstavljaj si, da ima delodajalec namesto enega zaposlenega, ki je na delu 8 ur, od tega pa 7,5 dela in je pol ure na malici, 16 zaposlenih, ki so na delovnem mestu po pol ure. 15 jih dela in dobi plačo, eden pa je in dobi plačo. haha - a nisi hudo bentil proti ureditvi v bivši jugoslaviji, zdaj bi pa celo usmerjal ljudi v poklice in dejavnosti po kraju bivanja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

moja draga se vozi vsak dan v službo dobri 2 uri in prav toliko seveda tudi iz službe domov. ona bi se gotovo strinjala s tvojim predlogom, ki pa seveda ni dodelan. ali je čas poti enakovreden delovnemu času (pomeni da je moji dragi treba biti samo 4 ure v službi za 8 urni delovnik, ker 4 ure "dela" med vožnjo, ali da mora vseeno oddelati 8 ur, kar bi pomenilo da dela s potjo na delo in nazaj 12 ur dnevno in ima 60 urni delovni teden) ali ni enakovreden in se plačuje po drugi tarifi kot delovna ura. efekti bi prav gotovo bili, da bi delodajalci izbirali delojemalce po "bližini bivanja" in seveda, da bi delojemalci iz "bolj zabačenih" krajev imeli precej klaverne možnosti, da dobijo zaposlitev.

saj za to gre kaj primerjaš. povprečna bruto plača v sloveniji je po statističnem uradu slovenije za 2012 znašala 1.525 EUR, avstrijska povprečna bruto plača pa 1.775. Minimalna bruto plača pa je če tako praviš v sloveniji 783,66 bruto v avstriji pa 1000. je pa seveda zavajujoče primerjati bruto plače - ker je bolj relevantno kaj dejansko ostane za porabo. tu pa je seveda velika razlika. medtem ko po tvojih podatkih slovenija od minimalne plače pobere še 300 eur, pomeni avstrijskih 1000 bruto v najslabšem primeru 848 Eur neto in v avstriji dobi vsak vsaj 14 plač letno. Kopiram ustrezni stavek iz wikipedije: Zum Beispiel verdienen Wachleute für Veranstaltungen 4,38 €, der Stundenlohn für Friseure im ersten Berufsjahr liegt in Sachsen bei 3,82 €.[58][59] 4,6 Millionen Beschäftigte in Deutschland erhalten weniger als 7,50 € je Stunde.[60] pri prireditvah je pa tudi vprašanje, kaj pomeni 10 evrov ali 7 evrov bruto - je to to, kar dobi varnostnik ali je to to, kar plača prireditelj (v tem primeru je vključen ddv)

pri teh cifrah je vedno dobro dodati ali gre za bruto ali neto plače - oz. če so številke res take potem sloveniji očitno ne gre tako slabo: v avstriji je bila minimalna plača leta 2012 1000 € bruto za polno zaposlitev, za polovično torej 500 € bruto (za neto je potrebno odšeteti v avstriji pri tako nizkih plačah "samo" socialne dajatve, saj davka na dohodek pri teh plačah ni) v nemčiji imajo samo nekatere panoge zapovedane najnižje plače - po podatkih vikipedije, približno 5 miljonov nemcev služi manj kot 7,50 € bruto (kar bi ustrezalo bruto dohodku ca 650 € pri 20 urnem tednu), prav tako v vikipediji najdeš podatek da varnostniki na prireditvah v nemčiji delajo za 4,38 € bruto/uro (=manj kot 400 bruto na mesec pri 4 urnem delovniku), frizerji na saškem pa v prvem letu zaposlitve (ne v prvem letu izobrazbe) za 3,82 € bruto/uro (=manj kot 350 bruto na mesec pri 4 urnem delovniku)

problem je v tem da se bo težko zmeniti kaj je "vsaj minimalna plača za osnovo", da se bodo strinjali vsi, ki -nimajo minimalne plače za osnovo -sploh nimajo dela ne bodo se pa strinjali -tisti ki imajo več kot minimalno plačo za osnovo že z manj kot 4 urami na dan -vsa podjetja ki bodo morala šolati dvojno število zaposlenih -tisti ki imajo 8 urno delo in bi za njih manj dela pomenilo manj plače -pa še kdo kakšnim bo pa vseeno - n.pr. s.p.jem ki nimajo zaposlenih, kjer lastnik dela kolikor mu paše

v demokraciji ljudstvo voli svoje predstavnike in če si je ljudstvo izvolilo take, ki so se "mal podemokratil in zakamufliral" in so slovenski državljani tako "praznoglavi polpismenjaki" da jih že 20+ let voli....hm, potem demokracija očitno ni tisto kar bo slovenijo rešilo...

saj je bila "neka logika" - ljudjem so v "rovte" pripeljali delo. če je lastnik gospodarstva država (=vsi) in se da za "proizvode iz rovt" ustvariti in zaščititi trg, s tem da preprečiš konkrenoc tako, da uvoz cenejših ali boljših proizvodov bodisi sploh ne dovoliš (uvoznik je bil seveda tudi država) ali pa podražiš z ustreznimi carinami, sama efektivnost in dobičkonosnost tovarne pa ni tako važna (saj je država lastnik praktično vsega gospodarstva in je važno samo da "vse skupaj" posluje z neko pozitivno nulo), potem imajo take tovarne "v rovtah" svojo logiko. če je pa lastnik zasebnik (ali družba zasebnikov), katerih glavna (in razumljiva) želja je ustvarjati čim več dobička zase, trg pa ni zaščiten, je pa ta "neka logika" popolnoma drugačna. to ureditev ki smo si jo v "svobodnem svetu" izbrali ne imenujemo brez zveze "kapitalizem" - da ima kapital oblast je očividno. zato tudi vlade (levičarske desničarske sredinske in mešanice vseh) nimajo kaj dosti "prostih rok".

tudi tu pa nekateri proizvajalci skušajo zavajati kupce. za kokto so n.pr. v oglasih in spotih reklamirali da je "brez orto-fosforne kisline" - so pa seveda čisto "pozabili" povedati, katero fosforno kislino uporabljajo namesto orto- :-). v glavnem je večina limonad, ne samo kole, narejenih s fosforno kislino (vseeno ali orto- ali meta-).

ali bi se število narkomanov z legalizacijo povečal ali pomanjšal je čisto šloganje. lahko da bi kakšen sprobal in zabredel, ki se zdaj ne upa, ker je prepovedano in kaznjivo, lahko pa tudi da koga, ki ga prav zaradi tega, ker je prepovedano zdaj mika, če bi bilo dovoljeno ne bi več zanimalo. legalizacija bi dekriminalizirala uporabnike in jih s tem tudi "destigmatizirala". država bi lahko z legalno prodajo dobila denar (zaradi mene lahko tudi še 300% odstotkov carine nabili), ki bi ga lahko potem namensko uporabila za kampanje proti drogam. tihotapljenje drog pa lahko ostane tako kaznjivo kot je sedaj. lahko bi dovolili konzumacijo samo na določenih mestih (in s tem imeli uporabnike malo bolj na očeh) delno se strinjam tudi z none - vsak ki je odrasel naj bi lahko sam odločal s čim se zastruplja (je pa seveda problematično reči: zastrupljam se lahko sam po mili volji, rešiti me mora pa potem država oz. državno zdravstvo - samo to velja v enaki meri tudi za legalne droge).

imaš prav - kokakola bi jetrca razžrla, limonin sok pa ne. posodi se pa v obeh primerih v nekaj urah ne bi nič poznalo (razen mogoče, če bi jo gledal pod mikroskopom)

z legalizacijo drog bi predvsem dosegli, da bolani ljudje (narkomani) zaradi bolezni niso kriminalizirani. kakšno je zdravstvo v sloveniji ne vem, ker nisem v sloveniji zavarovan niti nikoli nisem bil. če ti v sloveniji z osnovnim zavarovanjem samo "življenje rešijo", za vse ostalo moraš pa plačati, je slovensko zdravstvo očitno podobno kot v zda ("samoplačnik" ali "privatno zavarovan") država=vsi državljani če so na primer v kaki državi vse zdravstvene storitve za vsakega državljana brezplačne, to ne pomeni, da nič ne stanejo, temveč da jih država plačuje z davki in prispevki vseh državljanov (tisti ki nikoli ne potrebujejo zdravnika prispevajo tudi za tiste, ki so kronično bolni), država gradi ceste s prispevki vseh (tisti ki nimajo avta prispevajo za tiste ki se vozijo), brezplačno šolstvo = država plačuje šolanje (seveda tudi iz davkov in prispevkov vseh državljanov), brezplačne vrtce (če so - pri nas so :-)) plačujejo vsi ki imajo ali nimajo otrok..... tako da ne vem kako misliš da "profitira samo država", a v sloveniji niste državljani država?

od pol deci limoninega soka te ne bo nič peklo, ker je citronske kisline v limoninem soku nekje 5% lahko pa narediš manj tvegan poskus: naliješ limonin sok v posodo iz hidroksilapatita (iz tega j v glavnem zobna sklenina) in vanj položiš kos recimo kurjih jeter, pustiš nekaj ur in potem pogledaš kaj se je zgodilo (če se ti da isti poskus ponoviš in namesto limoninega soka naliješ kokakolo - rezultat te bo presenetil :-))

vse bolane zadrogirane in pijane zdravimo že zdaj - in za to plačujemo vsi. ni odvisno od tega ali si je kdo svoje zdravstvene težave pridobil legalno ali nelegalno. kolikšen je dobiček, če sploh je in za koga je pa odvisno od tega, čigave so zdravstvene ustanove ki zdravijo (razen farmacevtske industrije, ta služi vedno, ali se zdrvastvene storitve plačujejo solidarno ali individualno) saj se popolnoma strinjam - vic je pa v tem da imamo določene legalne droge n.pr. alkohol, ki ga lahko kupujemo kot žvečilni gumi, se ga lahko pošteno nažgemo tudi 8x na teden (ko ga kupimo s trošarinami in ddv-jem vsaj nekoliko prispevamo k javnemu proračunu iz katerega se plačuje potem tudi terapija za našo cirozo jeter), imamo pa tudi določene nelegalne droge (ko jih kupimo pa prispevamo samo k dobičku kriminalnih organizacij, če zaradi njih dobimo zdravstvene težave nas pa vseeno zdravijo iz proračuna) - tisti ki ne pijejo alkohola so "nedružabni posebneži", tiste ki "nesejo" 10 pirov in 2 deci šnopsa so "občudovanja vredni" vsekakor pa ne v prekršku, tisti ki pokadijo včasih kak džojnt pa "kriminalci"? potem bi bilo meni že dosti bolj logično, če bi še alkohol prepovedali.

zdravstvo je že zdaj plačljivo (pač v določeni meri preko zavarovalnic)

če imaš rano na želodcu ti jo povzroča lastna solna kislina zato, ker zaščita želodčne kisline ne deluje pravilno. želodčni sok ima pH 1-1,5 (to je hudo, hudo kislo). če bi popil solno kislino bi ti razžrlo vse "pred želodcem" - ustno votlino in požiralnik. če bi pa citronska kislina razžirala sluznice bi ti moral vsak čaj z limoninim sokom povzročati rane na sluznici v ustni votlini (ker ta nima protikislinske zaščite, kot želodčna sluznica).

meni logika "prepovedanih in dovoljenih drog" tudi ni čisto jasna. če bi država hotela prepovedati vse človeku škodljive substance bi moralo marsikaj izginiti iz polic supermarketov, če bi pa dovolila tudi zdaj prepovedane substance in nabila pošteno trošarino (kot recimo pri tobaku in alkoholu) bi pa vsaj vsi imeli nekaj od tega (trošarino, ddv....) - črni trg bi seveda vseeno obstajal - saj tudi cigarete in alkohol "švercajo", čeprav je oboje legalno.

andrej mernik mogoče nakaže kako je lahko prišlo do mnenja da je citronska kancerogena, ima pa precej naiven pristop glede neškodljivosti. čeprav citronska kislina seveda res ni škodljiva je izjava "če je dovoljena (po pravilniku o aditivih) ni škodljiva" precej dvomljiva, saj po tej logiki noben aditiv ni škodljiv - industrija uporablja samo take aditive, ki so po pravilniku o aditivih dovoljeni (in če slučajno uporablja take ki niso dovoljeni, jih gotovo ne deklarira). citronska kislina pa verjetno tudi v večjih količinah ne bo načenjala želodčne sluznice, saj je relativno šibka organska kislina. eden sestavnih delov želodčnega soka je pa solna kislina (ki je precej močna mineralna kislina) in če bi kaka kislina "načenjala" želodčno sluznico bi bili vsi brez želodca...:-)

Eden najbolj uporabljenih dodatkov k prehrani je E621 - mononatrijev glutamat ali na kratko "glutamat" -je "ojačevalec okusa", ki je sicer tudi naravno prisoten v mnogih živilih in ga prehrambena industrija na veliko proizvaja sintetično (s pomočjo bakterij) in dodaja svojim proizvodom Glutamat je nevroaktivna substanca - vpliva torej na možgane. po domače povedano deluje tako: z zadostno količino glutamata je okusna tudi lepenka. Glutamat pa ni samo nevroaktiven ampak zna biti tudi nevrotoxičen (zna "ubijati" možganske celice) in (doslej še ni znanstveno dokazano) sumijo, da je soodgovoren za demenco in alzheimer (in še marsikaj - debelost, ker baje omrtvi občutek sitosti....) Ker pa je to pravzaprav že znano 40-50 let in marsikdo na deklaracijah pogleda ali je v nakupu "E621" ali "glutamat" ali "Na-glutamat", ga industrija skriva (in evropska zakonodaja to dovoljuje) pod raznimi imeni - "aroma", "začimba", "fermentirana pšenica" v "bio-izdelkih" se pogosto najde kot "izvleček kvasa" ali "ekstrakt kvasa" ali "kvasni izvleček" (nemško pa "Hefeextrakt").

Vinski kamen je trivialno ime za mešanico težko topnih soli vinske kisline. Glavne sestavine so kalijev hidrogentartrat in kalcijev tartrat. Nastaja pa pri skladiščenju vina (ki ga niso zadostno kemično ali fizikalno stabilizirali, da se vinski kamen ne bi pojavil) ali grozdnega soka. Je naraven in se uporablja v glavnem za izdelavo vinske kisline in v kombinaciji z natrijevim hidrogenkarbonatom (=soda bikarbona) kot pecini prašek.

saj, če bi bila citronska kislina sama po sebi škodljiva, bi bile tudi limone škodljive - pa niso. po moje tudi tehnološka citronska ni škodljiva, če je dovolj čista (predvidevam, da proizvajalci čistost sami preverjajo). problem ki ga imam jaz z dodatkom E330 je, da seveda nikjer ne piše, kje je bil ta E330 narejen - in kot rečeno - izven evrope uporabljajo za proizvodnjo lahko tudi gensko spremenjene seve aspergilusa niger - kar meni osebno ni prav (ker lahko sicer spojino čistiš in čistiš, na 100% jo pa težko sčistiš) :-)

Mimogrede je pri "naravnih aromah" podobno. Če na deklaraciji piše "naravna aroma" brez dodatka iz česa je pridobljena (n.pr. "naravna jagodna aroma IZ JAGOD") lahko mirno sklepamo, da je "naravna aroma" nastala biotehnološko iz kakršnekoli naravne snovi (žagovine, slame....) s pomočjo bakterij, gljivc ali encimov. V evropski uniji lahko proizvajalec kot "naravno aromo" deklarira vsako aromo, ki z fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki nastane iz izhodiščne snovi rastlinskega ali živalskega izvora (breskvino, orehovo in kokosovo aromo delajo n.pr. mikrobiološko s pomočjo raznih plesni, malino ponavadi iz cedrinega lesa....)

Citronsko kislino se da pridobivati tudi iz citrusovk. Sledi postopek, da vam bo E330 bolj teknil: Limoninemu soku dodajo koncentriran amonjak, zgostijo in lahko topni amonijev citrat oborijo s kalcijevim kloridom. oborina je težko topni kalcijev citrat. Po filtraciji, oborini dodajo 25%no žvepleno kislino, pri čemer se obori še težje topni kalcijev sulfat (gips) in po filtraciji te oborine ostane raztopina citronske kisline (ki jo potem tudi lahko kristalizirajo) - to je "laboratorijski postopek" Industrijsko pa pridobivajo citronsko kislino s fermentacijo surovin ki vsebujejo sladkor, n.pr. melasa ali koruza, za fermentacijo teh snovi pa se uporablja plesen aspergilus niger (v zda in na kitajskem uporabljajo tudi transgene variante teh gljivic, kar v evropi sicer ni dovoljeno). Ta postopek zna biti precej "tricky", saj različni sevi plesni aspergilus niger proizvajajo pod različnimi pogoji strupe - t.im. mikotoksine.

ni problema - your wish is my command:

obratno pa izkoplji krompir z golimi rokami in zobmi vzemi še kako čajoto in ju pojej brez luplenja, kuhanja, začimb in omak in mi potem povej kako okusna je zelenjava http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png riž in žita so gotovo tudi podobno okusna brez kuhanja začimb in omakc...

Za ilustracijo kako različna so lahko mnenja: medtem ko smo si tu bolj kot ne vsi edini da živinoreja onesnažuje okolje in prispeva k globalnemu ogrevanju in onesnaževanju okolja, je tu gospod, ki trdi in argumentirano dokazuje, da je živinoreja edina možnost, ki bi ustavila globalno spreminjanje podnebja in nastajanje puščav - če koga zanima (ca. 20 minut): http://www.ted.com/talks/lang/de/allan_savory_how_to_green_the_world_s_deserts_and_reverse_climate_change.html