emanuel

Ma ne se se hecat Kako pa bo za njih poskrbljeno Posebna ladja v nebo sam za Jude Saj je Jezus najprej učil med Judi, in tako je blo za njih najprej poskrbljen, če pa ga niso sprejel, pa še zmer čakajo odrešenika, pa je pač njihov problem. Če mislijo, da bo za njih kot "izvoljeno ljudstvo" še posebi poskrblen, se pač motjo. Nič pa nis napisu, kaj meniš o troedinosti

Ljubezen do Boga je posledica spoznavanja Boga. Večje, kot je spoznanje, večja je tudi Ljubezen. Ko se duša- to njen onostranski duh iz Boga zelo jasno vidi-v telesu, bodisi v rastlinskem ali živalskem, po potrebnem zorenju že sposobna povzpeti na višjo stopnjo življenja, ji njen onstranski duh, ki jo nenehno oblikuje, omogoči, da ji je za vnaprej neuporabno telo odvzeto in si lahko potem -že obdarjena z višjimi inteligencami- oblikuje novo telo, v katerem se lahko po daljšem ali krajšem času spet povzpne do višje inteligence življenja in dejavnosti in tako naprej vse do človeka, kjer bo kot že povsem svobodna, v poslednjem telesu dosegla popolno samozavest, spoznanje Boga, ljubezen do Njega in s tem popolno združitev s svojim onstranskim duhom, in ta združitev se imenuje novo rojstvo ali prerojenje v duhu. Ko človeška duša doseže to stopnjo življenja, je popolna in je kot povsem samostojno bit in življenje ne more več uničiti in použiti najsplošnejša božanska vse-bit in vse-življenje. Najzaneslivejše znamenje že dosežene življenske samostojnosti človeške duše je v tem, da spozna Boga in Ga celo na vso moč ljubi. Dokler namreč duša boga ne spozna kot bitja, ki biva zunaj nje, ko še slepa in nema ni osvobojena oblasti Božje vsemogočnosti, se mora še prav silno bojevati, da se teh vezi osvobodi. Toda takoj ko duša začne spoznavati Boga kot bivajočega zunaj sebe in ga začne po čustvu ljubezni do Njega bitnostno zaznavati, je že osvobojena vezi Božje vsemogočnosti in čedalje bolj pripada sama sebi; tako je samo-stvarnica svoje lastne biti in življenja in s tem za večno samostojna prijateljica Boga (J. L.)

Govoril je tudi "Jaz in Oče sva eno" Pa o troedinosti. Oče, Jaz kot Sin, in Sveti duh smo razločno eno in isto od vekomaj. Oče v meni je večna ljubezen in kot tak pratemelj in resnična prasubstanca vseh stvari, ki napolnjujejo vso večno neskončnost. Jaz kot Sin sem svetloba in modrost, ki izhaja iz ognja večne ljubezni. Ta silna svetloba je večna najpopolnejša samozavest in najjasnejše samospoznanje Boga in večna Beseda v Bogu, po kateri je bilo narejeno vse, kar je. Da pa je bilo vse to mogoče narediti, je potrebna še silna Božja volja, in to je prav Sveti duh v Bogu, po katerem dobijo dela in bitja svoj polni obstoj. Sveti duh je velika izrečena beseda »Zgodi se!« –in zgodi se, kar sta sklenili ljubezen in modrost v Bogu. In glejte, vse to je zdaj tu, v Meni: ljubezen, modrost in oblast! In tako obstaja le en Bog in ta sem Jaz in Jaz sem sprejel to telo le zato, da bi se lahko v vaši podobi pobliže razodel vam, ljudem te zemlje, ki sem vas ustvaril povsem po Svoji podobi iz prasnovi Svoje ljubezni, -in to se pravkar dogaja.

Tole zadnje; "ljubiš Ga, ker Ga hočeš zadovoljiti." mi deluje mal čudn. Rekel bi kvečem obratno, zadovoljiti Ga hočeš, ker Ga ljubiš.

Po moje si to še kar dobr napisu, ne vem, kaj te mici tko kritizira Čeprav, tole enačenje srca in uma ni najbol posrečeno. Um je zgol računalniški stroj iz cerka 1,5 kg mesa, ki ureja misli, ki pridejo iz srca. Če so misli slabe, to nima nič s pokvarjenim umom, narobej, um lahko še zlo dobr funkcionira. Prpopi celga, da se bo dal razumet. Takle izsek se res ne da razumet, če ne poznaš celote. Če pa poznaš celoto, pol pa tud tega ne rabiš.

Vsaka misel je čist nematerialna, duhovna substanca, ki najprej pride iz srca, potem pa jo um uredi. Tako dobre, kot tudi slabe misli izhajajo iz srca, zato je predvsem potreba srčna kultura. Je ta citat, vzet iz širšega citata; "10 Poklical je k sebi množico in ji rekel: »Poslušajte in doumite! 11 Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.« 12 Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?« 13 Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena. 14 Pustite jih! Slepi so, vodniki slepih. Če pa slepi slepega vodi, bosta oba padla v jamo.« 15 Peter je odvrnil in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.« 16 On pa je dejal: »Kaj ste tudi vi še vedno nerazumni? 17 Mar ne uvidite, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se vrže v greznico? 18 Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. 19 Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. 20 To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ne omadežuje človeka." In tak izsek, kot ga je napopala Micka, je res mal zavajajoč, se ga da napačnorazumet. Nikakor ne govori o tem, da iz srca prihajajo SAMO hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. Pač pa govori o tem, da je pomembna srčna kultura, in ne zunanje sledenje dogmam. V bistvu obračunava s togim judovskim dogmatizmom. Pa ne smatram, da bi to spisu kakšen zagrenjen tip

Tvoji zlo enostranski pogledi na zgodovino krščanstva res kažejo na to

Kot prvo, nič ne vsiljujem, samo povem, tako kot tudi drugi. Po tej logiki bi lahko za vsakega, ki pove svoje mnenje, reku, da nekaj vsiljuje. Pol bi bli vsi lahko sam tih. In kot drugo, če si prebereš, kar si od mene citiru, bi mogoče še opazu, da sem napisu, da je več poti, ampak samo ena so Vrata. In kot tretje, men ni treba nikogar prepričevat, še najmanj pa samga sebe.

Kakor hočeš Jest ti nič ne vsiljujem

Kakšno ozko gledanje. Jezus je prišel za vse ljudi. Zakaj bi 4/5 ljudi odrekali vedenje o pomenu Jezusovega prihoda

To je tko kot pri highlanderju; na koncu je lahko samo EDEN Mnogo je poti, ampak samo ena so Vrata. Mnogo je luči, ampak samo ena je Luč, od koder je vsa svetloba. Mnogo je poti, ampak samo en je most (med zemljo in nebom) na kocu poti. Kot je reku Jezus "Nihče ne pride k Očetu drugače kot preko Mene"

Ti si duša, samo, da se tega še ne zavedaš. Človek je bitje iz telesa, duše in duha. Telo je začasno. Duh je od boga. Duša pa je resnična človekova bit, njegova zavest in volja. Ampak, a so že na koncu Ne, kje pa. Na koncu je edino Jezus.

Ljudje smo duše, ki se utelesimo, in ne mickena nedolžna telesca, ki čist nedolžna pridejo na ta svet. In ne verjamem, da so te duše, ki se utelešajo na ta svet,vse najprej čist nedolžne, sam svet jih pol pokvar. Če bi bli vedno sam čist čiste duše, potem tud svet ne bi bil pokvarjen. A ni rečen "bodite popolni, kot je popoln Oče v nebesih" (al tko nekak, v tem smislu) A ni pol cil postati čisti človek???

Preveč si zapel za to pisano besedo. Sploh ni problem v tem, ampak v ceremonialnosti, ki potem, ko se razrase, začne dušiti bistvo. Oziroma, drugač povedan (citiram); "Osvoboditev od jarma ceremonij in postave S tem vam dajem Božji in življenski nauk, ki je tako daleč od vsake ceremonije kakor en nebesni pol od drugega; tu ni treba sabata, templja, molilnice, posta, lastne Aronove palice in plašča, dvorogega pokrivala za glavo, skrinje zaveze, kadilnice ter blagoslovljene in še manj preklete vode! V TEM NAUKU JE ČLOVEK V SEBI VSE V VSEM IN RAZEN SAMEGA SEBE NE POTREBUJE NIČESAR. V starih, zglednih naukih je bil človek, ki je le deloma čedalje bolj žlahtnil samega sebe in se oblikoval v resničnega duhovnega človeka, predstavljen še povsem materialno, zato ga je bilo tudi treba predstaviti v raznovrstnih, duhu ustreznih oblikah, posodah in ceremonialnem ravnanju. V tem Mojem novem nauku pa je človek povsem zedinjen v sebi in s seboj kot v eno točko, tako kakor Jaz z vsem Svojim prejšnjim, pravečnim in neskončnim božanstvom tukaj kot na eni točki stojim pred vami in vam pravim, da odslej Božjega kraljestva in njegove pravičnosti ne boste več iskali v jeruzalemskem templju ali na Garizimu in tam molili Boga, ampak boste lahko takšno bogoslužje opravljali povsod, kjer je človek. Človekovo srce bo živ tempelj resničnega, enega in edinega Boga in dejavna ljubezen bo edino resnično bogoslužje in ljubezen do Boga bo Njegovo edino čaščenje! Ker pa si resnične ljubezni do Boga ni mogoče niti zamisliti brez dejavne ljubezni do bližnjega in te ne brez ljubezni do Boga, sta obe ljubezni pravzaprav ena sama ljubezen in torej isto čaščenje Boga. Kdor ima to v sebi, ima vse, vso postavo in vso preroštvo, zedinjeno v svojem srcu in ne potrebuje ničesar več." (J. L.) Tukaj je poudark na NE-ceremonialnosti in na tem, da je ČLOVEK V SEBI VSE V VSEM IN RAZEN SAMEGA SEBE NE POTREBUJE NIČESAR.

Tud teb ne bi škodoval, če bi si kaj od Lorberja prebral, recimo Jezusovo mladost ali pa vsaj Trije dnevi v templju. Sploh glede na tvoja na trenutke le praveč toga stališča, recimo, ko praviš, da je Bog poslal potop za kazen.

In kje si opazila, da pišem, da je bil Jezus angel ? Mogoče pa sam mal bol težko slediš bol zahtevnim besedilom Kaj, če bi še enkrat prebrala mal bol pozorno

Ma, pa ja de Tud otroc v seb nosjo seme napuha. Že v vrtcu bii bil vsak fantk rad najmočnejši, vsaka punčka pa najlepša. Pol pa padajo batine, pa tečejo solzice užaljenosti. To se z leti sam razvija. Zato ljudje rabjo duhovno vzgojo. To o otroški nepokvarjenosti so bajke. Poglej sam, kako se že majhni otroc trudjo zatirat drug drugega, in če se kakšen otrok ne zna postavt zase, ga poteptajo. Jezus pa je učil, kakšna je prava pot, si ni delal nobenih iluzij o tem, kakšen je v resnici svet ljudi.

Ne gr za nekakšno glorificiranje, ampak za spoznanje, zavedanje veličine, ljubezni, usmiljenja in ptrpežljivosti. Ne gre za to, da bi rabl ravno posano besedo, lahko tud govorjeno. Ampak voda je pri izviru najčistejša. Tako je tud tisto, kar prepišem iz Lorberja, pač čistejše od tega, kar povem s svojimi besedami. Zato se tud širi Lorberjevo delo v pisani obliki. Ne pa, da eden nekaj reče, drug mal drgač povzame, tretji spet mal drugač. Skratka, vse ima svoj namen. Lorber ni brez veze pisu, sam zase, da bi potem eni filozofiral, da ljudje ne rabjo pisane besede. Zakaj pa potem ti pišeš pa govoriš. Sam zase meditiri, bod tih, pa bo, če je tako. Pa poskus tole dojet, če moreš ; "O bratje in prijatelji! Ko bi lahko dojeli kaj nam Jezus, Ime vseh imen, pripoveduje in kaj On je in kakšne vrste delovanje je v Njem, bi morali v trenutku pasti v tako mogočno ljubezen do Jezusa, katere ogenj bi lahko prižgal celo množico sonc, ki bi svetili tisočkrat svetleje v njihovih neskončno oddaljenih prostorih. Kot je sedaj slučaj – vam rečem: Jezus je tako neizmerljivo – tako osnovno duhovno velik, da ko se Njegovo ime spregovori v živem, ljubečem duhu, celotna neskončnost vibrira zaradi veličastnega občutka spoštovanja. Če izgovorite "Bog", seveda tudi imenujete Najvišje Bitje, Ga imenujete v Njegovi brezkončnosti, ker izpolnjuje celotno Neskončnost in deluje iz Njegove brezkončne moči iz večnosti v večnosti, toda z imenom Jezus opišete popolno bitno (osnovno) središče Boga, ali bolj jasno izrečeno: Jezus je resnično dejanski, bitni Bog kot človek iz vsega Božanstva, ki izpolnjuje vso neskončnost, izvirajoče kot sončni žarki Duha Njegove neskončne Mogočnosti, Moči in Energije. Jezus je glede na to utelešenje polnosti Božanstva ali: Jezus biva v Božanstvu v Njegovi brezkončni polnosti, resnično telesno prisoten, torej se celotna Božja neskončnost razvname, ko se izgovori to neskončno Sveto, vzvišeno Ime! - "In to je istočasno brezkončna milost Gospoda, ki Ga je zadovoljevala, da je oblekel fizičnega človeka. Toda zakaj je On to naredil? Poslušajte, sedaj vam bom razodel majhno skrivnost! – "Pred prihodom Gospoda, ni nikoli nobeden človek mogel govoriti z dejanskim Božjim Bitjem. Nihče Ga ni mogel videti, ne da bi pri tem v celoti izgubil svoje življenje, tako kot je rečeno v Mojzesu: "Nihče ne more videti Boga in živeti!" Gospod se je seveda Sam osebno prikazoval Svetim ljudem v starodavni cerkvi, kot v Melhizedekovi cerkvi in osebno poučeval Svoje otroke. Toda ta osebni Gospod ni bil dejansko Sam Gospod, ampak vedno samo – za ta namen – angel napolnjen z Duhom iz Boga. "Gospod je potem govoril iz takega angelskega-duha, kot da bi govoril Sam iz Sebe. Vendar v takšnem angelskem-duhu ni bila nikoli prisotna polnost Duha iz Boga, ampak samo tolikšna, kot je bila potrebna za dosego nameravanega cilja. "Lahko verjamete: v tistih časih tudi najčistejši angelski-duh ni mogel videti Božanstva drugače, kot vi vidite sonce na nebu, in nobeden od angelskih-duhov si ni drznil predstavljati Božanstva pod kakršnokoli obliko, kot je bilo to izrecno zapovedano Izraelcem pod Mojzesom, da si ne delajo lesenih kipov ali si izdelajo kakršnokoli slikano podobo. Toda sedaj poslušajte: brezkončnemu Bogu je ugajalo, da se je v času, ko so ljudje najmanj pričakovali, združil v Samem Sebi v Njegovi celotni brezmejni polnosti in iz te združitve prevzel celotne ljudske lastnosti! Torej si zamislite: Bog, Katerega nobeno ustvarjeno bitje ni videlo, je prišel na ta svet in je kot največja ljubezen in modrost napolnjeval Jezusa! On, Neskončni, Večni, pred katerim dihom večnosti padejo v prah kot puhlo pleve, je hodil in učil Svoje stvaritve, Svoje otroke, ne kot Oče, ampak kot brat! Toda vse to je bilo še premalo. On, Vsemogočni, je dovolil, da so Ga Njegove nevredne stvaritve preganjale, vrgle v ječo in ubile Njegovo telo! Povejte mi: Ali si lahko zamislite večjo neskončno ljubezen, večjo blagohotnost, kot je ta, ki jo spoznavate v Jezusu?! Skozi to nedojemljivo dejanje, je preoblikoval vse nebeške stvari. Celo če On živi v Njegovem Soncu Usmiljenja, katerega svetloba neprestano priteka k vsem nebesom, torej je On Duh tega, kot isti fizični Jezus, ki je hodil po zemlji v vsej Njegovi Božanski polnosti, resnični Oče in Brat, kot popoln Človek med Svojimi otroci. Vsem Njegovim otrokom daje vso Svoje usmiljenje, ljubezen in moč, in jih vodi Sam osebno prisoten, da delujejo z brezkončno močjo v Njegovem redu! Pred tem je obstojal neskončen prepad med Bogom in ljudmi, toda v Jezusu je prepad skoraj v celoti odpravljen, kar je On, kot veste, to pokazal vidno, najprej skozi Njegov človeški prihod. P. S. Ne gre za glorificiranje, ampak za zavest.

Če jest rečem, da je, pol je

Ne da so bili vsi ljudje tistega časa bili hudobni in zlobni brez Luči ali zgolj bivajoča trupla brez življenskega Namena, ampak odrešenja pred Jezusom še ni bilo!!! In Jezus je prišel, ko je bil čas dozorel, in si je pripravil pot prihoda po Judovskih prerokih, ki so bili pred njim, ter napovedali njegov prihod, kot zadnj Janez Krstnik. Na žalost pa svet Jezusa večinoma tedaj ni spoznal, kot ga večinoma tudi danes ne prepoznava. Oziroma, kot je Jezus napovedal svojim učencem; "Prijatelj, kakor je zdaj, tako bo znova po skoraj dva tisoč letih za nami, začelo pa se bo že veliko prej! Tu je zdaj judovstvo veliko hujše od poganstva-pri poganih namreč razum še nekaj velja, Judje pa ga teptajo z nogami; v tistem času pa bo Moj nauk, torej krščanstvo, hujši kot sta zdaj judovstvo in poganstvo skupaj. Tedaj bodo ljudje v veliki stiski. Luč resnične žive vere bo ugasnila in ljubezen se bo povsem ohladila. NAPUH premožnih ljudi bo presegel vse meje in vladarji in duhovniki se bodo imeli za veliko več kot je zdaj Judom njihov nepoznan Jehova in poganom Zevs." ... Seveda bo prišlo še do marsikakšnega boja med Mojimi otroki in otroci sveta, ker bo Mojih na svetu zmeraj manj kakor otrok sveta; toda na koncu bodo vendarle Moji zmagali nad svetom in ta jim ne bo mogel storiti nič žalega več. Naj se vam zdi zdaj vsa materija še tako trdna in neuničljiva, se bo nazadnje vendarle morala umakniti OBLASTI DUHA." ... "Da, moj prijatelj, zavoljo tistih ljudi, ki v to ne bodo verovali in bodo to, kar od Mojega nauka slišijo zaradi svetnega dobička še pokvarili, Jaz Svojega življenskega nauka tudi nisem dal; za mogočo in nadaljno izobrazbo duš takšnih ljudi imam namreč še neizmerno veliko velikih šol v vsej neskončnosti. Ta nauk namenjam le Svojim pravim otrokom na tej zemlji in ti se ne bodo nikoli uklonili oblasti prevare sveta, temveč se bodo z diamantno trdnostjo držali večne življenske resnice. Kaj nam mar vsi svetni ljudje? Vsi imajo priložnost stopiti v vrste Božjih otrok. Če to resno hočejo, naj jih pri tem nič ne ovira, in če nočejo, naj počnejo, kar hočejo, in potem vam tudi ni trba več skrbeti zanje! Glej, tako je s temi stvarmi. Jaz namreč nisem prišel, da bi morda svet odrešil njegovih starih vezi sodbe, ampak le, da bi Svoje otroke osvobodil sveta in njegove sodbe. In kar in kakor zdaj delam Jaz, tako boste delali v prihodnje tudi vi in vaši nasledniki." Sicer pa ni nikjer govora o krivovercih, ampak sam o tem, da imajo pač vsi možnost. Zato ni treba prikazovat, kot da se enim godi krivica. Sploh ne gre za to, ali je kdo član te ali one verske skupnosti. Tukaj je govora o duhovnosti. Itak čas še ni zaključen (se pa zaključuje), in Jezusov nauk bo še enkrat obkrožu svet, potem ne bo več izgovorov, na moreš vse ocenjevat po sedanjem stanju, če ne veš, kaj se bo še zgodilo. Res so se stvari skoz zgodovino zlorabljale, ampak to na bistvo sploh ne vpliva. VSI prej ko slej potrebujemo Jezusa. Ne vem, čemu ti praviš glorificiranje, vsekakor je Sveto pismo zelo pomembno, itak pa prihaja čas, ko se bo (in se tudi že) po svetu razširilo Lorberjevo delo, ki je mnogo obsežnejše in natančnejše.

Mogoče me površno bereš, al pa si sam tolk povn predsodkov, ampak ne zagovarjam doktrino katoliške cerkve iz katekizma. Čeprav ti odgovarjaš, kot bi jo res, ampak verjetno sam ne znaš dost pazliv prebrat, kar napišem (funkcionalna nepismenost ). Daj ber mal bol pazliv pa natančno, pa probaj kaj razumet. Pa napiš še, koga si mislu s pravovernimi.

Men se pa ne zdi bedast, pomaga razumet zgodovinske procese in vspostavt uravnotežen odnos.

Nobenga ultimata ni, da če boš verjel Vanj, boš nagrajen, drugače te čaka pekel. Poglejmo še enkrat Janezev evangelij; 16 Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. 17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. 18 Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. 19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. 20 Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. 21 Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.« Kot vidiš, ni rečen, da bo tisti, ki Vanj ne veruje, sojen, temveč, da je tisti, ki Vanj ne veruje že sojen. Sodba pa je v tem, da se SAM izogiba luči, in hoja v temi je odraz te sodbe, posledice, ki pridejo s hojo v temi, pa kazen. Zakaj, kdor hodi v temi brez luči, se lahko spotakne, pade in polomi. To je tako, kot če bi ti v hribih nekoga opozoril na nevarnost na kakšnem nevarnem odseku, da naj pazi, da ne pade v prepad, in ga podučil, kako naj se vede, da se izogne nevarnosti; ta človek bi pa potem okol govoru, da si mu grozil, da ga boš vrgu v prepad, in ga izsiljeval s tem, da si mu govoril, kaj mora delati, da ga ne boš zabrisu v prepad. Bog nikogar ne meče v peku, ampak ljudem vedno pomaga, kolkor more, brez da posega v njih svobodno voljo. In nikogar ne zavrže, ampak ljudje Njega zavračajo, pol se pa stalno pritožujejo Kdor pa živi po načelih ljubezni, tudi spozna, kdo je bil Jezus iz Nazareta.

Pa ti kar neki navijaš. S kom sploh razpravljaš tukaj??? Koga tukaj misliš s pravovernimi, med katerimi naj bi ti dvignil precej prahu. Sploh se mi ne sanja, kaj sploh misliš s tem. Kar neki bluziš.

Kuvrat; "Sedaj sem na internetu zasledil eno zanimivo vprašanje. Kako je lahko Bog človeku dal svobodo odločanja, če pa ima ultimat o peklu in nebesih - kar je enako kot, če ti nekdo postavi pištolo na glavo in ti pusti izbirati med življenjem in smrtjo ?" Pomen takih razlag pekla (in verjetno na vzhodu učenja, da se človek rodi kot žival, če slabo živi) je res v tem, da NAJ bi se s tem vzdrževal red družbe. Ampak ta stvar na funkcionira. Kot je razloženo pri Lorbrju, kdor misli, da to deluje, je v zmoti; "Če verjameš, da pekel ali nebesa služita kot gibalo, ki naj človeka zadržita pred zlom in ga vodi k dobremu, si še zmeraj napolnjen s POVSEM NAPAČNO VERO. Kajti popolnoma slab človek se smeje tvojemu peklu in tvojim nebesom, povsem dober pa je dober tudi brez tvojega pekla in tvojih nebes. kajti pekel in nebesa, postavljena tako, kot si zadevo predstavljaš ti, sta šele prav primerna, da vsakega človeka naredita kar se da slabega. Kajti kdo dela dobro le zaradi plačila, ta posoja svoj denar za visoke obresti, in kdor to počne, nima ljubezni do bližnjega in do Boga. Kdor namreč ne ljubi svojega bližnjega, le kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi. Odvzemimo nebesa in pekel in si oglejmo tvoje pobožne ljudi! Začeli bodo besneti in divjati še huje kot dobičkaželjni posrednik, ki mu je pobegnil dolžnik s posojenim denarjem; in ker se jim ni treba več bati peklenske kazni, bo tedaj takšne ljudi mogoče krotiti samo s svetnimi zakoni, ki imajo kazni. Torej so že od začetka ljudje ravnali slabo, da so starši svojim otrokom predstavili pekel kot nekaj kar se da vročega, nebesa pa naslikali z vsemi barvami svetlobe in vsem ugodjem, ki prija človeškim čutom. S tem so sicer povzročili nekakšen strah božji, ki pa zaradi prelahko doseženega pekla in pretežko doseženih nebes nikoli ni prešel v resnično ljubezen do Boga in do bližnjega, ampak se je pri slabotnejših ljudeh izrodil v čedalje večji strah, pri močnejših z več notranje luči pa prešel v popolno ravnodušnost do Boga in sočloveka. Ti močnejši ljudje namreč sami sploh nič niso verjeli, vendar so pro forma sodelovali pri stvari, da bi preprosto ljudstvo obdržali pri veri, da se ne bi upiralo tistim, za katere je moralo delati, in so si ti namesto izgubljene vere v Boga , nebesa in pekel na svetu lahko pripravili nebesa non plus ultra."